Poročilo Sveta Evrope opozarja na porast števila napadov na novinarje v Evropi

Tveganja, s katerimi so se novinarji soočili pri poročanju o ruski agresiji proti Ukrajini, ostajajo največja skrb v zvezi z varnostjo novinarjev v Evropi, piše v letnem poročilu partnerskih organizacij platforme Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev za leto 2024.

Fizični napadi na novinarje močno naraščajo. V Evropi se je njihovo število lani povečalo za 26 na 78. Samo iz Ukrajine so poročali o 19 napadih, navaja poročilo, ki med drugim omenja tudi incidente, v katerih so streljali na novinarje.

Največje poslabšanje v Gruziji

Ukrajini sledijo Gruzija, Srbija in Turčija s po osmimi napadi. V nobeni drugi državi članici se položaj novinarjev ni tako drastično poslabšal kot v Gruziji, piše v poročilu.

Do izteka lanskega leta je bilo v Evropi pridržanih 159 novinarjev, od tega 44 v Belorusiji, 30 v Azerbajdžanu, 29 v Rusiji – ob 28 novinarjih na ukrajinskih ozemljih, ki jih je zasedla Rusija, 27 v Turčiji in eden v Gruziji.

Nekatere vlade težijo k prisvajanju medijev

Poročilo kot resne grožnje opredeljuje tudi digitalni nadzor novinarjev, nadnacionalno zatiranje novinarjev, predvsem iz Rusije in Belorusije. Poleg tega opozarja na težnje vlad v nekaterih državah, da si prisvojijo medije.

Predvsem javno novinarstvo je vedno znova tarča političnih akterjev, bodisi s poskusi vplivanja bodisi z drastičnim zmanjšanim financiranjem, še piše v poročilu, njegovi avtorji pa kot primer navajajo Italijo in Slovaško.

Poročilo opozarja tudi na naraščajočo grožnjo dezinformacij, vključno z vsebinami, ustvarjenimi z umetno inteligenco, in državno propagando, ki se uporabljajo za manipulacijo javnega mnenja in spodkopavanje neodvisnega novinarstva.