To je Putinov "kanonfuter": "Afganistanci so rabili deset let, da so pobili toliko Rusov"

21.32 Turčija napoveduje podpis sporazuma med Rusijo in Ukrajino o izvozu žita

Ukrajina in Rusija bosta v petek ob navzočnosti generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa v Istanbulu nadaljevali s pogovori o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč. Turčija je zatrdila, da se obeta podpis sporazuma o izvozu, ki ga je ruska stran napovedala že minuli teden, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Da bo do podpisa sporazuma v petek bržkone prišlo, so danes sporočili iz urada turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

"Sporazum o izvozu žita, ki je ključnega pomena za svetovno prehransko varnost, bo jutri podpisan v Istanbulu pod pokroviteljstvom predsednika Erdogana in generalnega sekretarja ZN Guterresa skupaj z ukrajinsko in rusko delegacijo," je na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin.

Pred tem je generalni sekretar ZN Guterres danes že prispel v Turčijo, da bi sprtima stranema pomagal doseči dogovor, ki bo omogočil začetek izvoza žita preko Črnega morja. Sporazum naj bi "slovesno" podpisali v istanbulski palači Dolmabahče ob Bosporski ožini, še navaja AFP.

Na prvem krogu pogovorov med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju Turčije in ZN minuli teden je bil pripravljen začetni osnutek sporazuma, ki bo, v kolikor bo podpisan, pomagal ublažiti svetovno prehransko krizo, zaradi katere se ljudje v najrevnejših državah sveta že več mesecev soočajo z lakoto.

Rusko vojaško posredovanje v Ukrajini namreč že dlje časa ovira pošiljke žita iz te države, ki je ena največjih izvoznic pšenice in drugega žita na svetu, kar je sprožilo strahove pred globalnim pomanjkanjem hrane. Na ruski izvoz žita pa odločilno vplivajo zahodne sankcije proti Rusiji, ki so bile uvedene zaradi invazije na Ukrajino.

20.52 "Afganistanci so rabili deset let, da so pobili toliko Rusov"

"Strinjamo se z oceno Cie, da je v Ukrajini izgubilo življenje vsaj 15 tisoč ruskih vojakov. Vendar poudarjamo, da gre za zelo konservativne ocene. Resnične številke so verjetno veliko večje," je po poročanju The Guardiana na obisku v ZDA dejal šef britanskih vohunov Richard Moore.

"Za predstavo, Ukrajinci so pobili toliko Rusov, kot so jih Afganistanci med okupacijo Sovjetske zveze v desetih letih," je slikovito ponazoril dogajanje v Ukrajini Moore in dodal: "Treba je razumeti, da v Ukrajini ne umirajo mladi iz Moskve ali Sankt Peterburga." Šef MI6 je še dejal, da Putin kot "kanonfuter" v Ukrajino pošilja vojake iz ruralnih predelov Rusije ter predstavnike manjšin.

19.30 "Rusom bo kmalu zmanjkalo zaleta. To je priložnost za Ukrajino."

"Menim, da bo Rusom kmalu zmanjkalo zaleta. V naslednjih tednih bodo namreč imeli velike težave s pomanjkanjem vojakov in opreme na bojišču," je po poročanju The Guardiana dejal šef britanskih vohunov Richard Moore. Po njegovih besedah bodo Rusi primorani opustiti napade na ukrajinske sile, kar bo Ukrajincem dalo priložnost za protinapad.

Britanska vlada odhajajočega premiera Borisa Johnsona je danes sporočila, da bo v Ukrajino poslala 1.600 protitankovskih sistemov.

18.02 "Ukrajina lahko izgine s svetovnega zemljevida"

"Dejstvo je, da so norci, ki so se oklicali za vodstvo EU, popolnoma izgubili stik z realnostjo in silijo nesrečne Ukrajince, da žrtvujejo svoja življenja za vstop v Evropsko unijo," je prek Telegrama sporočil nekdanji ruski predsednik Dimitrij Medvedjev. Po njegovem mnenju so tako Rusi, Ukrajinci in Evropejci pravzaprav žrtve ameriških ambicij.

"Dejstvo, da so Američani cinično opeharili evropske bedake in jih prisilili, da prevzamejo boleče posledice sankcij," je zapisal Medvedjev  in opozoril, "da lahko Ukrajina zaradi vsega tega, kar se dogaja, izgubi ostanke državne suverenosti in izgine s svetovnega zemljevida." Po mnenju nekdanjega ruskega predsednika se Nato "v nasprotju z logiko in zdravim razumom" še naprej približuje mejam Rusije, "zaradi česar bi lahko prišlo do nove svetovne vojne."

17.38 Lukašenko svari pred jedrsko vojno v primeru nadaljevanja konflikta v Ukrajini

Ukrajina, Rusija in Zahod se morajo dogovoriti o zaustavitvi vojne v Ukrajini, da bi se izognili nevarnosti jedrske vojne, je danes v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP dejal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Ob tem je priznal, da je njegov režim avtoritaren, vendar po njegovem v Belorusiji ni političnih zapornikov.

"Ustaviti se moramo, doseči dogovor, končati to zmešnjavo, operacijo in vojno v Ukrajini," je v ekskluzivnem intervjuju za AFP v beloruski prestolnici dejal Lukašenko, ki je eden glavnih zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ob tem je poudaril, da bi nadaljevanje konflikta v Ukrajini lahko privedlo do jedrske vojne, in Zahod obtožil, da je izzval vojno v Ukrajini.

"Če vas Rusija ne bi prehitela, bi se članice Nata organizirale in Rusiji zadale udarec," je dejal beloruski predsednik in oblasti v Kijevu pozval, naj sedejo za pogajalsko mizo. Po njegovi oceni se vojna v tem trenutku "lahko konča pod bolj sprejemljivimi pogoji za Ukrajino", pri čemer pa bi po mnenju Lukašenka morala Ukrajina sprejeti izgubo regij, ki jih je zasedla ruska vojska.

Glede političnega sistema v Belorusiji je Lukašenko dejal, da je ta "strožji" in da ne izključuje niti razlage, da je njegov režim avtoritaren, vendar je zavrnil očitke o stotinah političnih zapornikov. Beloruska skupina borcev za pravice Viasna sicer navaja, da je v državi trenutno 1.259 političnih zapornikov.

"Nisem diktator," je zatrdil Lukašenko. V zvezi z ljudmi, ki so sodelovali v protestih proti njegovi sporni ponovni izvolitvi leta 2020, je beloruski predsednik dejal, da so "ti ljudje govorili proti državi, ne proti oblastem - proti državi in lastnemu narodu", še navaja AFP.

Sedeminšestdesetletni voditelj, ki Belorusiji vlada že skoraj tri desetletja, je demonstracije leta 2020 zatrl tudi ob pomoči ruskega kolega Putina. Glavni voditelji protestov so zdaj zaprti ali v izgnanstvu.

Med tistimi, ki so leta 2020 pobegnili iz Belorusije, je tudi Svetlana Tihanovska, politična novinka, ki je avgusta 2020 kandidirala na volitvah proti Lukašenku namesto svojega moža, ki je bil zaprt. Zdaj vodi belorusko opozicijo iz izgnanstva v Litvi, medtem ko njen mož Sergej Tihanovski prestaja 18-letno zaporno kazen zaradi politično motiviranih obtožb.

16.39 CIA: Rusija je doslej v Ukrajini izgubila približno 15 tisoč vojakov

ZDA ocenjujejo, da je Rusija od začetka invazije v Ukrajini izgubila približno 15 tisoč vojakov, približno 45 tisoč je bilo ranjenih, je danes dejal vodja ameriške obveščevalne agencije (CIA) William Burns. Kot je dodal, je Ukrajina prav tako utrpela velike izgube, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kopičenje ruskih sil na vzhodu Donbasa v regijah Lugansk in Doneck vsaj za zdaj nakazuje, da se je ruska vojska zaenkrat naučila lekcijo iz svojih neuspehov na začetku vojne, ki zdaj traja že skoraj pet mesecev, je dejal Burns na varnostni konferenci v ameriškem Aspnu.

Pojasnil je, da se je ruska vojska po neuspehih pri obleganju Kijeva na nek način umaknila v bolj udoben položaj, pri čemer je izkoristila svojo prednost in orožje dolgega dosega za učinkovito uničevanje ukrajinskih ciljev. Tako Moskva kompenzira slabosti, ki jih še vedno ima v svojih vojaških vrstah, je ocenil.

"Ukrajinci so prav tako utrpeli škodo, a verjetno nekoliko manj," je še ocenil Burns.

Rusija sicer ne razkriva podatkov o številu žrtev med svojimi vojaki. Tudi ukrajinska stran doslej ni podala uradnih podatkov o tem, koliko njenih vojakov je bilo ubitih v spopadih. Ukrajinski uradniki so junija na vrhuncu ruske ofenzive v Donbasu navajali, da Ukrajina v spopadih vsak dan izgubi približno 200 vojakov.

16.10 Kijev in Moskva se medsebojno obtožujeta neodgovornega ravnanja z nuklearko v Zaporožju

Ukrajinske oblasti so danes obtožile ruske sile, da v največji evropski jedrski elektrarni v ukrajinskem Zaporožju hranijo težko orožje. Pred tem so iz ruske strani sporočili, da so ukrajinske sile ta teden dvakrat obstreljevale objekt in da so se katastrofi izognili povsem po sreči, poroča francoska tiskovna agencije AFP.

Ukrajinsko državno energetsko podjetje Energoatom je na družabnih omrežjih sporočilo, da so ruske sile v strojnico prvega reaktorja preselile več kot dva ducata kosov vojaške opreme in streliva. "Okupatorji še naprej cinično kršijo vse norme in zahteve glede požarne, jedrske in sevalne varnosti delovanja jedrske elektrarne, saj v njej hranijo težko vojaško opremo, strelivo, orožje in eksploziv," so zapisali v izjavi.

"Če pride do požara, na primer zaradi naključne detonacije streliva, potem bi bil lahko njegov obseg enak tistemu, ki se je zgodil med nesrečo v jedrski elektrarni Černobil", so še zapisali pri Energoatomu.

Pred tem je Moskva ukrajinske sile obtožila, da so ta teden iz brezpilotnega letala dvakrat obstreljevale jedrsko elektrarno v Zaporožju. Dodajajo, da do katastrofe ni prišlo zgolj po spletu srečnih okoliščin. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ob tem dejala, da si Kijev prizadeva ustvariti "pogoje za jedrsko katastrofo, ne le na svojem ozemlju, temveč po vsej Evropi".

Nuklearka v Zaporožju je s šestimi reaktorji največja v Evropi in deseta največja na svetu. Ruska vojska je nadzor nad njo prevzela že marca. Prejšnji mesec je obisk elektrarne napovedal prvi mož Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi, čemur Kijev odločno nasprotuje, vsaj dokler je nuklearka po nadzorom ruskih sil.

15.33 Svet EU potrdil dodatne sankcije proti Rusiji, vključno z embargom na uvoz zlata

Svet EU je potrdil dodatne sankcije proti Rusiji, o katerih so se v sredo dogovorile države članice EU, je danes sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Namen dodatnih ukrepov je predvsem onemogočiti izogibanje doslej sprejetim sankcijam, katerih veljavnost so podaljšali do januarja 2023.

"Danes smo naredili še en pomemben korak, da bi omejili zmožnosti Rusije, da nadaljuje in financira svojo agresijo proti Ukrajini," je dejal Borrell in poudaril, da sveženj sankcij prepoveduje uvoz najpomembnejšega ruskega izvoznega artikla po energiji - zlata.

EU je uvoz ruskega zlata prepovedala, potem ko so se konec junija o tem dogovorili voditelji skupine G7 na srečanju v Nemčiji. Prepoved velja tudi za uvoz zlata ruskega porekla iz tretjih držav, kot tudi za nakit.

Sankcije, ki vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v EU, Unija uvaja še proti okoli 50 posameznikom ter več pravnim osebam, med njimi ruski banki Sberbank.

Ob tem je Borrell opozoril, da EU podaljšuje izvzetje transakcij za kmetijske proizvode in prenos ruske nafte v države tretjega sveta, saj evropska skupnost s tem prispeva k premagovanju grozeče svetovne energetske in prehranske krize. Ukrepi EU tretjim državam prav tako ne preprečujejo nakupa farmacevtskih in medicinskih izdelkov iz Rusije.

Vendar pa danes sprejete dodatne sankcije krepijo nadzor nad izvozom napredne tehnologije in izdelkov za dvojno rabo, ki bi lahko prispevali k vojaški in tehnološki krepitvi Rusije.

Obenem vse obstoječe sankcije podaljšujejo do konca januarja 2023. EU je doslej zaradi ruske agresije na Ukrajino sprejela šest paketov sankcij proti Rusiji. Zadnji, ki vključuje tudi delni embargo na uvoz ruske nafte, je bil sprejet v začetku junija. Pri tokratnih ukrepih ne gre za nov sveženj, ampak zgolj za okrepitev izvajanja prejšnjih.

14.26 Ukrajinsko žito s tovornimi vlaki v nemška pristanišča

Ukrajinsko žito, ki ga trenutno zaradi ruske blokade pristanišč v večji meri s tovornjaki in rečnimi ladjami izvažajo v sosednje države, kot sta Romunija in Poljska, bodo po novem v nemška pristanišča prevažali tudi tovorni vlaki nemških državnih železnic. Pridelovalcem se tudi zaradi pomanjkanja skladiščnih kapacitet z izvozom žit namreč mudi.

Nemške državne železnice načrtujejo uvedbo tovornih vlakov, ki bodo žito iz Ukrajine prevažali v nemška pristanišča, kjer ga bodo nato naložili na ladje, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Žito bodo z vlaki pripeljali v nemška pristanišča Rostock, Hamburg in Brake, so sporočili iz nemških državnih železnic. Podrobnosti o predvidenih količinah niso razkrili.

14.04 Ruska vojska spet obstreljevala Harkov

Rusko topništvo je danes po navedbah guvernerja Harkova Olega Sinegubova obstreljevalo drugo največje ukrajinsko mesto Harkov. V napadih sta bili ubiti najmanj dve osebi, 19 jih je bilo ranjenih, je po poročanju francoske agencija AFP na družbenih omrežjih zapisal Sinegubov.

"Prebivalce Harkova prosimo, naj bodo izjemno previdni. Sovražnik na mesto strelja kaotično in brutalno. Ostanite v zakloniščih," je na družbenih omrežjih še dodal Sinegubov.

Predsednikov svetovalec Mihajlo Podoljak je povedal, da je bilo nekaj škode tudi na mošeji v Harkovu, in obtožil Rusijo zaničevalnega odnosa po obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v Iranu ta teden.

V sredo so bili v mestu v topniških napadih ubiti trije ljudje. V Harkov se je pred tem sicer začasno vrnil mir, potem ko so se ruske sile večinsko umaknile iz tega dela Ukrajine, ki sicer meji na Rusijo.

V Kramatorsku v regiji Donbas na vzhodu Ukrajine, kjer so v teku najhujši spopadi, naj bi ruske sile napadle tudi šolo, ki so jo po besedah ukrajinskih uradnikov uporabljali kot skladišče hrane.

13.41 Peskov: Novica, da je Putin bolan, ni nič drugega kot laž

Kremelj je sporočil, da je ruski predsednik Vladimir Putin dobrega zdravja in zavrača govorice, da mu ni dobro. Predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je novinarjem povedal, da so na Zahodu v zadnjih mesecih ugibali o predsednikovem zdravju, a da so poročila, da je bolan, "nič drugega kot laž".

Predstavnik Kremlja Dmitri Peskov Foto: Reuters

Putin je kašljal med javnim nastopom v sredo, ko ga je citirala agencija Interfax, da se je med obiskom v Iranu prejšnji dan nekoliko prehladil. "Včeraj je bilo v Teheranu zelo vroče, plus 38 (stopinj Celzija), klimatska naprava pa je bila tam zelo močna. Zato se opravičujem," je dejal 69-letni Putin.

13.16 Ruski trg zapušča tudi multinacionalka ABB

Švicarsko-švedska inženirska multinacionalka ABB se bo pridružila podjetjem, ki so zaradi vojne v Ukrajini in z njo povezanih sankcij zoper Moskvo zapustila Rusijo. Kot so sporočili iz skupine, v Rusiji ustvarijo le odstotek ali dva svojih prihodkov, odhod s trga pa naj bi jih v četrtletju stal okoli 57 milijard dolarjev.

"Ko je izbruhnila vojna, je ABB prenehala prejemati nova naročila v Rusiji," so sporočili iz švicarske skupine. Istočasno so pojasnili, da bodo še naprej izpolnjevali "manjše število obstoječih pogodbenih obveznosti do lokalnih strank, ki so skladne z veljavnimi sankcijami".

Večina njihove delovne sile v Rusiji je v odhodu že od marca, "podjetje pa bo naredilo največ, kar bo lahko, da jim pomaga", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ABB v Rusiji zaposluje še okoli 750 ljudi. V največji državi na svetu ima dva proizvodna obrata, pa tudi več storitvenih centrov.

V ločenem sporočilu pa so v multinacionalki sporočili, da so imeli v drugem četrtletju 379 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 50 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padec naj bi bil posledica enkratnih stroškov, pa tudi že postopnega zapuščanja ruskega trga.

Ruski trg so, potem ko je ruska vojska 24. februarja napadla Ukrajino, zapustila številna zahodna podjetja.

12.52 Mercosur zavrnil prošnjo Zelenskega, da bi nagovoril vrh v Paragvaju

Južnoameriški trgovinski blok Mercosur ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ne bo dovolil nastopa na vrhu voditeljev držav, ki se danes začenja v paragvajskem Asuncionu, je sporočilo paragvajsko predsedstvo. Države članice o tem niso dosegle soglasja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Članice bloka Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj namreč niso dosegle dogovora o prošnji ukrajinskega predsednika, ki jo je prejšnji teden naslovil na državo gostiteljico, je povedal namestnik paragvajskega zunanjega ministra Raul Cano. Pri tem ni želel povedati, katere države so bile proti.

Zelenski je od začetka ruske invazije na Ukrajino nagovoril več nacionalnih parlamentov ter regionalnih in mednarodnih forumov, vključno z Natom, skupino G7, Svetovnim gospodarskim forumom, Združenimi narodi, pa tudi filmski festival v Cannesu.

Ukrajinski voditelj je prejšnji teden govoril s paragvajskim predsednikom Mariom Abdo Benitezom in ga prosil, naj mu dovoli, da nagovori vrh Mercosurja, ki se bo začel danes. "Soglasja ni bilo," je dejal Cano.

"V teh okoliščinah ni nobenih predpogojev, da bi se lahko kot Mercosur pogovarjali s predsednikom Ukrajine," je pojasnil. Kot je dodal, je o tem ukrajinskega veleposlanika v Argentini in Paragvaju že obvestil paragvajski zunanji minister Julio Cesar Arriola.

Brazilija in Argentina nista podpisali resolucije Organizacije ameriških držav (OAS), ki je 25. februarja obsodila vojno, medtem ko sta jo Urugvaj in Paragvaj podpisala.

Tako brazilski voditelj Jair Bolsonaro kot argentinski predsednik Alberto Fernandez sta februarja, tik pred začetkom ruske invazije v Ukrajini, obiskala Moskvo in se z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjala o poglobitvi odnosov.

Bolsonaro vztraja, da bo njegova država ostala nevtralna glede ruske agresije v Ukrajini. Junija je Bolsonaro dejal, da je od Putina dobil zagotovila, da bo Rusija še naprej dobavljala prepotrebna gnojila južnoameriški kmetijski velikanki. Prejšnji teden je Brazilija sporočila, da bo kljub mednarodnim sankcijam proti Moskvi od Rusije kupila toliko dizelskega goriva, kolikor ga bo lahko, poroča AFP.

10.19 Ukrajinci: V sredo smo ubili 111 ruskih vojakov

Ukrajinski oboroženi organi so povedali, da so včeraj na jugu in vzhodu ubili 111 ruskih vojakov. Ruska administracija v delno zasedeni ukrajinski regiji Zaporožje je sporočila, da je Ukrajina tam izvedla napad na jedrsko elektrarno, da pa reaktor ni poškodovan.

10.15 Britanska obveščevalna služba: Rusija se bliža drugi največji ukrajinski elektrarni

Ruske sile naj bi se približevale drugi največji ukrajinski elektrarni v Vuhlehirsku, 50 kilometrov severovzhodno od Donecka, so v četrtek povedali britanski vojaški obveščevalci.

8.59 Po Severnem toku ponovno stekla dobava plina

Po plinovodu Severni tok, ki povezuje Rusijo in Nemčijo, je dobava plina ponovno stekla, je danes potrdil operater plinovoda. "Deluje," so povedali v podjetju Severni tok, niso pa razkrili, koliko plina bo Rusija dobavljala. Zlasti v Nemčiji so se bali, da po desetdnevni zaustavitvi, sicer potrebni zaradi del, plinovoda ne bodo več odprli.

Foto: Reuters

Ruski energetski velikan Gazprom je nemškemu operaterju plinovoda, družbi Gascade, sporočil, da bo danes prek plinovoda dobavil 530 gigavatnih ur plina. Gre za zgolj 30-odstotno zmogljivost plinovoda, je sporočil Klaus Müller, predsednik nemške zvene agencije, ki bdi na energetskim sektorjem.

Gazprom je dobavo plina v Nemčijo prek ključnega plinovoda Severni tok v preteklih tednih zmanjšal za okoli 60 odstotkov, razlog pa pripisal pokvarjeni turbini, ki jo je podjetje Siemens poslalo na popravilo v Kanado. V Nemčiji so takšna pojasnila zavrnili in ocenili, da Moskva zaradi sankcij Zahoda kot povračilni ukrep krči plinsko dobavo.

Severni tok pod Baltskim morjem je bil zaprt od 11. julija.

7.17 Vodja Cie: Ni dokazov, da Putin ni zdrav

V medijih se pojavlja vse več nepotrjenih ugibanj, da je Putin, ki bo letos dopolnil 70 let, slabega zdravja, da ima morda raka. Vendar je Burns dejal, da za to ni nobenih dokazov, in v šali dodal, da je bil videti "preveč zdrav".

Njegove pripombe so sledile ameriški napovedi, da bodo Ukrajini zagotovile več orožja dolgega dosega. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem dejal, da se Rusija v Ukrajini ne osredotoča več "samo" na vzhod, in namignil, da se je strategija Moskve spremenila po tem, ko je Zahod Ukrajini dobavil takšno orožje.

"Veliko je govoric o zdravju predsednika Putina, a kolikor lahko rečemo, je predvsem preveč zdrav," je dejal Burns na varnostnem forumu v Aspnu v Koloradu, poroča BBC.

Burns: Putin verjame v nadzor

Burns, ki je bil veleposlanik v Moskvi, je dejal, da ruskega voditelja opazuje in se z njim ukvarja že več kot dve desetletji. Putin "zelo verjame v nadzor, ustrahovanje in obračunavanje", te lastnosti pa so se v zadnjem desetletju še zaostrile, saj se je krog njegovih svetovalcev skrčil, je dejal vodja Cie.

"Prepričan je, da je njegova usoda kot ruskega voditelja, da Rusija ponovno postane velika sila. Prepričan je, da je ključ do tega, da ponovno vzpostavi območje vpliva v ruski soseščini, tega pa ne more doseči, če ne obvladuje Ukrajine," je še prepričan Burns.

"Putin verjame svoji retoriki"

Burns je novembra lani odpotoval v Moskvo, da bi opozoril na resne posledice vdora v Ukrajino, saj so ZDA zbrale obveščevalne podatke o ruskih načrtih. Vendar je direktor Cie dejal, da je odšel "bolj zaskrbljen, kot je tja prišel".

Načrti ruskega predsednika so temeljili na "zelo zgrešenih predpostavkah in nekaterih resničnih iluzijah, zlasti glede Ukrajine in volje do upora", je dejal Burns.

"Putin res verjame svoji retoriki. V preteklih letih sem ga slišal zasebno govoriti, da Ukrajina ni prava država. Resnične države se borijo. In to so storili Ukrajinci." ZDA ocenjujejo, da je bilo do zdaj v Ukrajini ubitih približno 15 tisoč ruskih vojakov, ranjenih pa je bilo morda 45 tisoč, je dejal Burns. Ocenil je, da so bile ukrajinske izgube nekoliko manjše.

Novice Putin po pogovorih z Erdoganom: Dosežen napredek glede izvoza ukrajinskega žita

Novice Lavrov: Rusija ima nove vojaške cilje

Novice Zlovešče besede čečenskega vojnega zločinca: Naslednja je na vrsti Poljska

Novice Von der Leyen: Rusija bo EU verjetno povsem prekinila dobavo plina