SiolNET. Novice Svet
8,91

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Lavrov: Rusija ima nove vojaške cilje

8,91

termometer

Ruska vojska | Dobava orožja dolgega dosega Kijevu je spremenila "geografijo" spopadov, je opozoril ruski zunanji minister Lavrov. Glede ruskih ciljev v Ukrajini je dodal, da ne gre več samo za Doneck in Lugansk, ampak tudi za regiji Herson in Zaporožje ter številna druga ozemlja. | Foto: Reuters
Dobava orožja dolgega dosega Kijevu je spremenila "geografijo" spopadov, je opozoril ruski zunanji minister Lavrov. Glede ruskih ciljev v Ukrajini je dodal, da ne gre več samo za Doneck in Lugansk, ampak tudi za regiji Herson in Zaporožje ter številna druga ozemlja. Foto: Reuters

Vojaški cilji Moskve v Ukrajini niso več omejeni le na vzhod države, ampak vključujejo tudi druga ozemlja in se lahko še razširijo, je opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V pogovoru za ruske državne medije je tudi dejal, da se je strategija Moskve spremenila, potem ko je Zahod Ukrajini dobavil orožje dolgega dosega.

Dnevni pregled včerajšnjih dogodkov

19.59 "Američani so ukrajinske vojake v laboratorijih spremenili v mutantske pošasti"
16.50 Lavrov: Rusija širi vojaške cilje v Ukrajini
15.15 Rusija poziva ZN k posredovanju pri pogajanjih o izvozu ukrajinskega žita
15.00 Ruski plin junija predstavljal četrtino uvoženega plina v Nemčijo
14.03 Sirija prekinila diplomatske stike z Ukrajino
12.54 Lavrov: Zahod ne bo dovolil Ukrajini, da najde diplomatsko pot iz trenutnih razmer
10.55 Putin svari pred možnostjo zmanjšanja dobav plina v Evropo
8.51 Ruske oborožene sile v Donbasu napredujejo
8.04 ZDA: Za zdaj nimamo informacij, da je Rusija kupila iranske brezpilotnike
7.17 Rusi požigajo žitna polja
7.05 Srečanje Putina, Erdogana in Raisija

19.59 "Američani so ukrajinske vojake v laboratorijih spremenili v mutantske pošasti"

Podpredsednica ruskega parlamenta Irina Jarovaja in podpredsednik sveta Ruske federacije Konstantin Kosačev vodita posebno komisijo, ki preiskuje ameriške laboratorije v Ukrajini. V teh so, po besedah omenjenih ruskih politikov, Američani iz ukrajinskih vojakov ustvarili "mutantske pošasti".

Dokaze za to naj bi preiskovalci našli v krvi zajetih ukrajinskih vojakov. "Posebni narkotiki ukrajinskim vojakom vzamejo zadnje ostanke človečnosti in jih spremenijo v krute in smrtonosne pošasti," je ruskim novinarjem dejala Irina Jarovaja. Po njenih besedah so dokaz, da za vsem stojijo Američani, protitelesa hepatitisa A, ki so jih našli v krvi zajetih Ukrajincev. Kot je pojasnila Jarovaja, je glavni uvoznik cepiv za hepatitis nekdanji zdravstveni minister Ukrajine, ki ima tudi ameriško državljanstvo.

19.03 Putin na mejo Finske in Švedske poslal Bela laboda

Dva ruska bombnika Tu-160, ki lahko nosita jedrsko oborožitev, sta letela ob meji s Finsko, poroča Daily Mail. Bombnika, z imenom Bela laboda, so spremljali lovci MiG-31. Prelet ruskih vojaških letal ob mejah Finske in Švedske je trajal kar sedem ur. Tuji mediji prelet ruskih bombnikov razumejo predvsem kot razkazovanje mišic Kremlja zaradi pridružitve Finske in Švedske zvezi Nato.

16.50 Lavrov: Rusija širi vojaške cilje v Ukrajini

Vojaški cilji Moskve v Ukrajini niso več omejeni le na vzhod države, ampak vključujejo tudi druga ozemlja in se lahko še razširijo, je opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V pogovoru za ruske državne medije je tudi dejal, da se je strategija Moskve spremenila, potem ko je Zahod Ukrajini dobavil orožje dolgega dosega.

Dobava orožja dolgega dosega Kijevu je spremenila "geografijo" spopadov, je opozoril Lavrov, poročajo tuje tiskovne agencije. Glede ruskih ciljev v Ukrajini je dodal, da ne gre več samo za Doneck in Lugansk, ampak tudi za regiji Herson in Zaporožje ter številna druga ozemlja.

Ti cilji Rusije pa se bodo še bolj spremenili, če bo Zahod Ukrajini še naprej dobavljal orožje dolgega dosega, kot je napredni raketni sistem himars, je opozoril.

Moskva je v zadnjih tednih dosegla uspehe na vzhodu Ukrajine, med drugim na območju Severodonecka in Lisičanska, kar ji je odprlo pot za napredovanje proti zahodu, proti mestoma Kramatorsk in Slovjansk. Na tem območju in na jugu Ukrajine se nadaljujejo srditi spopadi, pri čemer se Kijev zanaša na nedavne dobave orožja Zahoda, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lavrov je tudi ocenil, da mirovni pogovori z Ukrajino v trenutnih razmerah nimajo smisla. Dozdajšnji stiki s Kijevom so po njegovih besedah "razkrili le pomanjkanje pripravljenosti ukrajinske strani, da bi se o čem resno pogovarjali". "Enostavno ne bodo nikoli sposobni izraziti ničesar, kar bi si zaslužilo resno pozornost resnih ljudi," je dodal.

15.15 Rusija poziva ZN k posredovanju pri pogajanjih o izvozu ukrajinskega žita

Rusija je generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa prosila, naj posreduje v pogovorih z Ukrajino, da bi se poleg izvoza ukrajinskega žita dogovorili tudi o izvozu iz Rusije, je sporočil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Ukrajina in Rusija sta se prejšnji teden ob posredovanju Turčije in ZN pogajali o sprostitvi blokade izvoza ključnih zalog žita, saj so pošiljke iz ukrajinskih pristanišč onemogočene zaradi ruske ofenzive.

Lavrov je dejal, da se je Moskva z Ukrajino dogovorila o "osnovnih načelih" sporazuma o izvozu žita, vendar je ukrajinska delegacija po njegovih besedah nato zavrnila vključitev klavzule za zaščito ruskega izvoza.

"Delegacija ZN je ob tem preprosto molčala. V torek smo zato generalnega sekretarja ZN vprašali, kako je to mogoče, saj je bila to vendarle pobuda ZN," je za ruske državne medije dejal Lavrov, poroča AFP.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek izrazil podobno stališče, ko je s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom med obiskom v Iranu razpravljal tudi o izvozu ukrajinskega žita. Pri tem se je turškemu predsedniku zahvalil za posredovanje v pogovorih o izvozu žita in dejal, da je bil dosežen določen napredek.

"Omogočili bomo izvoz ukrajinskega žita, vendar izhajamo iz dejstva, da morajo biti odpravljene tudi vse omejitve, povezane z izvozom ruskega žita," je Putin povedal novinarjem v Teheranu po zaključku pogovorov s predsednikoma Irana in Turčije.

Rusko vojaško posredovanje v Ukrajini že dlje časa ovira pošiljke žita iz te države, ki je ena največjih izvoznic pšenice in drugega žita na svetu, kar je sprožilo strahove pred globalnim pomanjkanjem hrane. Na ruski izvoz žita odločilno vplivajo zahodne sankcije proti Rusiji, ki so bile uvedene zaradi invazije na Ukrajino.

15.00 Ruski plin junija predstavljal četrtino uvoženega plina v Nemčijo

Nemško gospodarsko ministrstvo je pojasnilo, da je delež uvoza ruskega plina delno upadel zaradi odločitve ruskega energetskega velikana Gazprom, da zmanjša dobavo plina na 40 odstotkov, pri čemer je podjetje krivilo tehnične težave. Delno je manjši obseg ruskega plina posledica tudi diverzifikacije virov.

"Kot alternativo ruskemu plinu smo povečali nakup količin zemeljskega plina z Norveške in Nizozemske, prav tako se je znatno povečala dobava plina preko terminalov za utekočinjen plin (LNG)," je navedbe ministrstva povzela nemška tiskovna agencija dpa.

Ministrstvo je ob tem dodalo, da bi s skupnimi močmi neodvisnost od ruskega plina lahko dosegli poleti 2024.

V četrtek naj bi se sicer končala desetdnevna vzdrževalna dela plinovoda Severni tok 1, zaradi katerih se je pretok plina po njem iz Rusije v Nemčijo 11. julija popolnoma zaustavil.

Nemška vlada je danes dejala, da pričakuje, da bo plin po koncu del znova stekel po plinovodu in da bo Gazprom izpolnil svoje obveznosti.

14.03 Sirija prekinila diplomatske stike z Ukrajino

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že konec junija napovedal prekinitev diplomatskih vezi s Sirijo zaradi njenega priznanja proruskih ljudskih republik Doneck in Lugansk.

Separatistični pokrajini v regiji Donbasu na vzhodu Ukrajine, ki jih je Moskva priznala februarja, sta prizorišče najhujših spopadov vse od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja.

Poleg Sirije in Rusije je samooklicani ljudski republiki priznala še Severna Koreja. Ukrajina je v odgovor na priznanje pretrgala diplomatske odnose tudi s Severno Korejo, od koder so v odziv po poročanju AFP prišle ostre obsodbe.

Vlada sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki se v desetletje trajajoči državljanski vojni v svoji državi močno opira na rusko podporo, je leta 2018 že priznala tudi Abhazijo in Južno Osetijo.

Ti dve de facto neodvisni republiki sta mednarodno priznani kot del Gruzije, ki se je leta 1991 osamosvojila od Sovjetske zveze, vendar Rusija in še nekaj drugih držav priznava njuno neodvisnost.

12.54 Lavrov: Zahod ne bo dovolil Ukrajini, da najde diplomatsko pot iz trenutnih razmer

Zahod Ukrajini ne bo dovolil, da bi našla diplomatsko pot iz sedanjih razmer, je v pogovoru za RT dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

"Ne dvomim, da se Ukrajinci ne bodo smeli pogajati, dokler se Američani ne odločijo, saj so naredili že dovolj škandalov in sejali kaos, da zdaj lahko Ukrajince prepustijo same sebi, in videli bodo, kako se bodo izvlekli iz tega," je dejal Lavrov.

Po njegovem mnenju skušata ZDA in Združeno kraljestvo z dostavo orožja Kijevu Rusijo potisniti v konflikt proti Evropi. "Dejstvo je, da se Ukrajina izogiba konstruktivnim korakom. Dobesedno so napihnjeni z orožjem in so ga prisiljeni uporabiti vse bolj tvegano. Dejstvo je, da obstajajo tuji inštruktorji in strokovnjaki, ki predelujejo HIMARS v drugo orožje, to ni več skrivnost," je dejal Lavrov.

10.55 Putin svari pred možnostjo zmanjšanja dobav plina v Evropo

Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek na novinarski konferenci v Teheranu dejal, da se lahko, v primeru, da Gazprom iz Kanade ne dobi popravljene turbine, ruske dobave plina v Evropo zmanjšajo za polovico. V zvezi z vojno v Ukrajini je zatrdil, da Kijev ni želel implementirati mirovnega dogovora, ki naj bi ga državi dosegli konec marca.

Putin je v iranski prestolnici, kjer se je pred tem srečal z iranskim in turškim kolegom, dejal, da so se evropske države usmerile v "netradicionalne vire energije," za svoje težave naj bi po njegovih besedah skušale okriviti Rusijo.

Poudaril je, da ruski energetski velikan Gazprom izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti, a še ni prejel dokumentacije o dobavi plinske turbine za plinovod Severni tok 1, ki je na popravilu v Kanadi. Brez nje naj bi se dobave plina v Evropo znižale za okoli polovico, navaja ruska tiskovna agencija Tass.

Plinovod Severni tok 1, ki se nahaja na morskem dnu Baltika in povezuje Rusijo in Nemčijo, ima dnevno zmogljivost približno 167 milijonov kubičnih metrov plina in Gazprom je prejšnji mesec to količino zmanjšal na 67 milijonov kubičnih metrov na dan.

Poleg tega je plinovod trenutno zaprt zaradi letnega vzdrževanja, ki naj bi se končalo v četrtek, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Putin: Z Ukrajino smo marca praktično dosegli sporazum, le parafirati ga je bilo treba

Putin se je na novinarski konferenci dotaknil še domnevnega mirovnega dogovora z Ukrajino. Zatrdil je namreč, da so z Ukrajino konec marca v Istanbulu "praktično dosegli sporazum, le parafirati ga je bilo treba", vendar po umiku ruskih enot iz osrednjih ukrajinskih regij ukrajinska vlada ni želela izvajati dogovorov, trdi ruski predsednik.

Kot je dejal, sta poleg Turčije posredniško pomoč ponudili tudi Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. "Že želja, da bi prispevali k tej plemeniti nalogi, je veliko vredna," se je zahvalil Putin.

Po poročanju agencije Tass, Rusija vztraja pri paketnem dogovoru v zvezi z ukrajinskim izvozom žita. "Že od samega začetka smo rekli, da (...) bomo pomagali pri izvozu ukrajinskega žita, vendar vztrajamo, da je treba odpraviti vse omejitve, povezane z morebitnim izvozom ruskega žita," je še opozoril Putin.

Putin je na torkovem srečanju s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom dejal, da v okviru pogovorov o žitu "vsa vprašanja (...) še niso rešena, vendar je dobro, da je bil dosežen napredek". Erdogan je dejal, da je bilo rusko stališče na teh pogovorih "zelo pozitivno in konstruktivno," še navaja Tass.

Ruski voditelj je opozoril še, da bi načrt Zahoda za omejitev cen ruske nafte destabiliziral svetovni trg in povzročil rast cen. "Slišimo nekaj norih idej o omejevanju količine ruske nafte in omejevanju cen ruske nafte," je dejal Putin. "Rezultat bo (...) dvig cen. Cene bodo poskočile v nebo," je prepričan Putin.

8.51 Ruske oborožene sile v Donbasu napredujejo

Ruske sile so na vzhodu Ukrajine v regiji Donbas napredovale in utrdile svoje položaje, je v torek zvečer sporočil ukrajinski generalštab. V regiji Herson na jugu Ukrajine so poročali o artilerijskih in tankovskih spopadih, vendar se frontna črta ni spremenila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Sovražnik je izvedel napad na območju vasi Pokrovske v bližini mesta Bahmut, pri čemer je dosegel delni uspeh, in se utrjuje na južnem robu kraja," je ukrajinski generalštab zapisal v svojem dnevnem poročilu o razmerah v Ukrajini.

Vas Pokrovske se nahaja deset kilometrov vzhodno od pomembnega prometnega vozlišča Bahmut v regiji Doneck. Linija Siversk-Soledar-Bahmut je zadnja obrambna črta, ki ščiti mesti Slovjansk in Kramatorsk v Donbasu, ki sta za zdaj pod ukrajinskim nadzorom. Kot so pred tem sporočili ukrajinski viri, naj bi v torek napadalci obstreljevali tudi Slovjansk.

Ukrajinski generalštab je sporočil tudi, da so ukrajinski vojaki odbili ruske napade na drugih delih fronte v Donbasu, med drugim severno od Slovjanska in vzhodno od Siverska, ter da je ruska vojska utrpela precejšnje izgube. Informacij ni mogoče neodvisno preveriti.

V regiji Herson na jugu Ukrajine so prav tako poročali o spopadih, vendar se frontna linija ni spremenila.

Ukrajina se medtem pripravlja na protiofenzivo na Krimski polotok, ki ga je anektirala Rusija, in rusko črnomorsko floto, ki je tam nameščena, je sporočil namestnik ukrajinskega obrambnega ministra Volodimir Havrilov.

"Rusija bo morala zapustiti Krim, če bo želela obstati kot država."

"Pridobivamo ustrezno orožje in prej ali slej bomo usmerili proti ruskemu ladjevju. Rusija bo morala zapustiti Krim, če bo želela obstati kot država," je Havrilov dejal v intervjuju za londonski časnik The Times.

Dodal je, da je bila ukrajinska ponovna zasedba Kačjega otoka, ki ga je Moskva okupirala na začetku invazije, le prvi korak. "Pripravljeni smo jih napadati po vsem Črnem morju, če bomo imeli to možnost," je še dejal Havrilov.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov se je odzval z besedami, da so Havrilovove pripombe samo potrdile nujnost ruske posebne vojaške operacije, kot v Moskvi imenujejo vojno v Ukrajini. Rusija vztraja, da izvaja operacijo za "denacifikacijo" in "demilitarizacijo" Ukrajine. "Samo na tak način se lahko Ukrajina osvobodi takšnih predstavnikov oblasti," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal Peskov.

Kljub nenehnim spopadom in sovražni retoriki sta Kijev in Moskva v torek vseeno uspela izmenjati posmrtne ostanke vojakov, ki so bili ubiti v boju. "Ukrajina je repatriirala 45 svojih branilcev," so sporočile oblasti v Kijevu, ruska tiskovna agencija RIA Novosti pa je potrdila, da so bila Rusiji predana trupla enakega števila njenih vojakov.

Oblasti v ZDA pa so medtem sporočile, da naj bi pozneje v tem tednu oznanile še eno pošiljko orožja in vojaške opreme za Ukrajino. Ta naj bi vključevala več raketnih sistemov Himars ter rakete in strelivo, je povedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal ustanovitev parlamentarne komisije, ki bo preverjala ustreznost uporabe zahodnega orožja v konfliktu v Ukrajini, čeprav je v svojem rednem večernem videonagovoru poudaril, da doslej ni bilo obtožb o zlorabah.

8.04 ZDA: Za zdaj nimamo informacij, da je Rusija kupila iranske brezpilotnike

ZDA so sporočile, da v tem trenutku nimajo informacij, da je Rusija med vojno v Ukrajini kupila iranske brezpilotnike za uporabo, je danes povedal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Julija je Bela hiša opozorila, da pričakuje, da bo Iran Rusiji dostavil na stotine brezpilotnikov, tudi tiste z orožjem.

"Nimamo nobenih znakov, da se je izvedla prodaja," je na novinarski konferenci dejal Kirby.

7.17 Rusi požigajo žitna polja

Ruski vojaki na območju Ukrajine poleg vojnega stanja, ki ga ustvarjajo, požigajo tudi poljščine in zažigajo pšenico. Ukrajinski gasilci in drugi prostovoljci imajo zato s požari na poljih veliko dela.

7.05 Srečanje Putina, Erdogana in Raisija

Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa je Putin po srečanju pozval k večji enotnosti pri odnosu do Sirije, Zahod pa obtožil vmešavanja in želje po razkosanju te države. Temu se morajo Rusija, Turčija in Iran zoperstaviti, je dejal, ključno vlogo pri prihodnosti Sirije pa je pripisal Iranu.

Iranski predsednik Raisi je po pogovorih pozval k diplomatski rešitvi vojne v Siriji, vsi trije voditelji pa so se po navedbah ruske tiskovne agencije Tass dogovorili za novo srečanje, ki ga bo gostila Rusija.

Putin je opozoril, da so razmere "posebej skrb vzbujajoče" na območjih, ki niso pod nadzorom sirskih oblasti, saj je tam večja nevarnost za razmah ekstremizma in separatizma.

Erdogan pa je napovedal, da se bo "boj proti terorističnim organizacijam nadaljeval ne glede na to, kje in kdo jih podpira".

Turčija grozi z novo vojaško ofenzivo

Turčija že več tednov grozi z novo vojaško ofenzivo na severu Sirije, pri čemer se sklicuje na "teroristične" grožnje. Erdogan želi na severu Sirije ustvariti "varno območje" in pregnati kurdske borce 30 kilometrov od turške meje.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes Erdogana opozoril, da bi bila ponovna ofenziva Ankare na severu Sirije škodljiva za širšo regijo.

Rusija, Turčija in Iran so se v zadnjih letih večkrat sestali, da bi razpravljali o Siriji v okviru mirovnega procesa iz Astane, ki naj bi končal več kot 11 let trajajoči konflikt v tej arabski državi. Vse tri države so tudi aktivno vpletene v dogajanje v Siriji. Rusija in Iran podpirata režim v Damasku, Turčija pa podpira upornike.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin