Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
18. 4. 2024,
6.05

Osveženo pred

1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,06

Natisni članek

napad Gaza Iran Olaf Scholz Josep Borell Evropska unija Robert Golob

Četrtek, 18. 4. 2024, 6.05

1 mesec

Voditelji EU podprli sankcije proti Iranu in zagotovili podporo Ukrajini

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,06
Olaf Scholz | Predsedniki vlad in držav EU, med njimi premier Robert Golob, so v sklepih ostro in nedvoumno obsodili sobotni iranski napad na izraelsko ozemlje. | Foto Guliverimage

Predsedniki vlad in držav EU, med njimi premier Robert Golob, so v sklepih ostro in nedvoumno obsodili sobotni iranski napad na izraelsko ozemlje.

Foto: Guliverimage

Voditelji držav članic EU so se prvi dan zasedanja v Bruslju posvetili zunanjepolitičnim temam, predvsem dodatni zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu po iranskem napadu na Izrael. Pri tem so podprli uvedbo dodatnih sankcij proti Teheranu. Obenem so pozvali k nujni dobavi sistemov zračne obrambe Ukrajini za obrambo pred ruskimi napadi.

"Evropska unija bo uvedla dodatne omejevalne ukrepe proti Iranu, predvsem v povezavi z brezpilotnimi letalniki in raketami," je v sklepih zapisal Evropski svet.

Kot je po prvem dnevu zasedanja pojasnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, nameravajo sankcionirati podjetja, ki so pomembna za izdelavo dronov in raket. Več bo znanega po odločitvi Sveta EU, je napovedal.

Zunanji ministri držav članic Unije bodo o tem predvidoma razpravljali prihodnji ponedeljek na zasedanju v Luxembourgu.

Grožnja za stabilnost celotne regije

Predsedniki vlad in držav EU, med njimi premier Robert Golob, so v sklepih ostro in nedvoumno obsodili sobotni iranski napad na izraelsko ozemlje, s katerim je Teheran odgovoril na domnevno izraelsko uničenje iranskega konzulata v Damasku v Siriji.

Iran in njegove zaveznike v regiji so pozvali, naj ustavijo vse napade. Evropski svet "vse strani poziva k skrajni zadržanosti in naj se vzdržijo vsakršnih dejanj, ki bi lahko povečale napetosti v regiji", so voditelji še zapisali v sklepih.

V razpravi so se po Michelovih besedah strinjali, da se je treba izogniti nadaljnji zaostritvi razmer v regiji. "Menimo, da moramo biti diplomatsko zelo aktivni in sodelovati z državami v regiji, saj se te zavedajo, da Iran ne predstavlja grožnje zgolj Izraelu, ampak stabilnosti celotne regije," je povedal. Posebej so poudarili pomen sodelovanja z Libanonom.

Vrh EU je spomnil tudi na marca sprejete sklepe o vojni v Gazi, kjer se nadaljujejo spopadi med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in Izraelom. Pozvali so k takojšnjemu premirju, izpustitvi vseh talcev ter hitri, varni in neovirani dobavi humanitarne pomoči Palestincem.

Zelenski pozval k potrebi po zračni obrambi in dobavi orožja

Med zunanjepolitičnimi temami prvega dne zasedanja Evropskega sveta so bili še odnosi EU s Turčijo in nadaljnja podpora Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Voditelji so v sklepih poudarili potrebo po nujni dobavi sistemov zračne obrambe Ukrajini, k čemur jih je v nagovoru prek videopovezave pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Opozoril je na sredin ruski napad na Černigiv, v katerem je umrlo 17 ljudi, še več kot 60 pa je bilo ranjenih. "To se pri nas dogaja vsak dan in odraža našo trenutno najbolj ključno potrebo – potrebo po zračni obrambi," je dejal.

Obenem je pozval k dodatnim dobavam orožja za ukrajinske vojake, med drugim topniških izstrelkov, vojaških vozil in brezpilotnih letalnikov.

Z vojno v Ukrajini je bila povezana tudi razprava o ruskih poskusih vplivanja na demokratične procese v EU, o čemer so v zadnjih tednih poročale belgijske in češke obveščevalne službe.

Rusko vmešavanje pred evropskimi volitvami ni več samo grožnja

Na to sta kolege in predsednike institucij EU v pismu pred vrhom opozorila premierja Belgije Alexander De Croo in Češke Petr Fiala. Zavzela sta se za vzpostavitev novega sankcijskega režima EU, namenjenega boju proti ruskim zlonamernim aktivnostim.

Prav tako je treba po njunem mnenju preučiti, ali mandata Evropskega javnega tožilstva (EPPO) in Urada EU za boj proti goljufijam (Olaf) omogočata pregon tega vmešavanja. "Če ga ne, ne smemo izključiti razširitve teh mandatov, da bi bil v prihodnje pregon mogoč," sta zapisala.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je poudarila, da ruski poskusi za okrepitev prokremeljskih stališč pred prihajajočimi evropskimi volitvami niso več samo grožnja, ampak možnost, na katero je treba biti pripravljen.

"Evropski parlament je pripravljen podpreti države članice pri spopadanju z zlonamernim vmešavanjem v naše demokratične procese odločanja," je dejala.

Michel je razpravo na zadnjem vrhu pred junijskimi volitvami v Evropski parlament označil za zelo dobro. "Radi bi okrepili spremljanje, biti moramo veliko bolj pozorni, poleg tega pa moramo tudi bolj sodelovati. Združiti moramo orodja, ki jih imamo na ravni EU, in tista na nacionalni ravni," je povedal.

Voditelji danes o gospodarskih temah 

Danes se bodo predsedniki vlad in držav članic posvetili gospodarskim temam, predvsem okrepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Pri tem bodo po pričakovanjih poudarili pomen poglobitve evropskega enotnega trga, o čemer bodo govorili tudi s predsednikom Inštituta Jacquesa Delorsa Enricom Letto.

Ta je pripravil poročilo o prihodnosti notranjega trga, v katerem je v luči prihajajočih volitev poudaril, da morajo imeti od enotnega trga koristi vsi državljani in vsa podjetja v EU.

Nekdanji italijanski premier se sicer v poročilu osredotoča na vzpostavitev enotnega trga v treh sektorjih, to so finančne storitve, energetika in telekomunikacije.

Zavzema se tudi za vzpostavitev pete svoboščine v okviru notranjega trga poleg že obstoječih prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala. Peta svoboščina bi bila namenjena inovacijam, raziskavam, znanju in veščinam, je pojasnil.

Uspešna in konkurenčna EU je eden od ciljev strateške agende za prihodnje petletno obdobje, ki jo bodo voditelji potrjevali junija. Med cilji sta še močna in varna ter svobodna in demokratična Evropa.

Olaf Scholz
Novice Voditelji članic EU s pozivi k zadržanosti na Bližnjem vzhodu
Joe Biden
Novice ZDA napovedale nove sankcije proti Iranu
Josep Borrell
Novice Borrell: EU v pripravo dodatnih sankcij proti Iranu po napadu na Izrael
Ne spreglejte