Četrtek, 13. 6. 2024, 17.12
4 dni, 18 ur
Voditelji držav članic G7 o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,14
Med glavnimi temami je nadaljnja podpora Kijevu v boju proti ruski agresiji, pri čemer se je voditeljem v italijanski deželi Apuliji pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Voditelji sedmih najrazvitejših gospodarstev sveta (G7) in EU so pozdravili današnji dogovor skupine o zagotovitvi 50 milijard dolarjev za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Dogovor, ki ga je Rim uradno potrdil, je pričakovano pozdravil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, medtem ko so v Moskvi kritični. Poleg tega so voditelji podprli tudi ameriški predlog za premirje v Gazi.
Vojna v Ukrajini je bila v ospredju začetka tridnevnega zasedanja v letovišču Borgo Egnazia v Apuliji. Voditeljem G7 se je že pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Gostiteljica vrha, italijanska premierka Giorgia Meloni je že pred začetkom vrha izrazila prepričanje, da bo srečanje prineslo konkretne rezultate. "Čaka nas še veliko dela, vendar sem prepričana, da nam bo v teh dveh dneh uspelo opraviti razprave, ki bodo prinesle konkretne in merljive rezultate," je dejala.
Pozno popoldne je voditeljica skrajno desne stranke Bratje Italije sporočila, da je dogovor tudi uradno potrjen, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Vrh skupine G7. Jasna podpora Ukrajini, mednarodnemu pravu in pravičnemu miru," je v odzivu na sprejetje dogovora o zagotovitvi 50 milijard dolarjev Ukrajini na omrežju X zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ocenil, da vsako srečanje G7 služi temu, da Ukrajini ponudi nove možnosti za zmago v vojni. "Hvaležen sem vsem našim partnerjem," je dodal.
G7 Summit. Clear support for Ukraine, international law, and a just peace.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) June 13, 2024
Every day we strengthen our positions and our defense of life.
Every meeting serves the purpose of giving Ukraine new opportunities for victory. I am grateful to all of our partners.
🇪🇺 🇺🇦 🇩🇪 🇨🇦 🇫🇷 🇮🇹… pic.twitter.com/rGtWgqqtM5
Za podporo Kijevu letno na voljo 3,5 milijarde evrov zaseženega ruskega premoženja
EU, članice skupine G7 in Avstralija so od februarja 2022 zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega približno 210 milijard v EU. Za podporo Kijevu bi bilo po izračunih Bruslja na voljo okoli 3,5 milijarde evrov na leto.
V skupini G7 si prizadevajo, da bi del teh sredstev Kijevu namenili za odplačevanje posojila oziroma posojil s strani članic G7 ali EU v višini 50 milijard ameriških dolarjev. Usklajeno delovanje celotne skupine je za unijo pomembno predvsem za kritje tveganja v primeru odmrznitve ruskega premoženja.
Neimenovani predstavnik administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da so ZDA sicer pripravljene zagotoviti celoten znesek 50 milijard dolarjev, da pa bo njihov prispevek manjši, saj gre za skupno pobudo. "Ne bomo edini posojilodajalci. To bo posojilni konzorcij. Razdelili si bomo tveganje, saj smo se skupaj zavezali, da bomo to izvedli," je dejal. Ni pa želel povedati, koliko naj bi prispevale druge države skupine G7.
Breme škode bo nosila Rusija sama
Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je dogovor zelo jasno sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da glavnega bremena škode, ki jo je povzročil, ne bodo nosili evropski davkoplačevalci, ampak Rusija sama.
Obenem je tudi sporočilo Ukrajini, da jo bodo zaveznice podpirale, dokler bo to potrebno, je pojasnila in dodala, da lahko Kijev omenjen denar porabi za obnovo ali pa za nove oborožitvene sisteme.
Da je 50 milijard dolarjev ruskega premoženja jasen znak Putinu, meni tudi nemški kancler Olaf Scholz. "Ruski predsednik ima zelo očiten načrt: želi nadaljevati svojo vojno, dokler vsi ostali ne opustijo podpore Ukrajini. In ta načrt je danes spodletel," je dejal in dogovor označil za zgodovinski korak.
Ob robu srečanja je Zelenski v imenu Ukrajine z Japonsko podpisal desetletni varnostni sporazum, po zaslugi katerega bo Kijev letos prejel še 4,5 milijarde dolarjev podpore. Ukrajinski predsednik je dokument označil za edinstven. Povrhu je desetletni varnosti sporazum Zelenski podpisal tudi z ZDA.
Zaharova: To je korak, ki Zahodu ne bo prinesel ničesar dobrega
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je v prvem odzivu dogovor označila za korak, ki Zahodu ne bo prinesel ničesar dobrega. Kot je dejala po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax, tovrstne "nezakonite pobude", lahko povzročijo "neravnovesje finančnega sistema in uničujoče krize".
Britanski premier Rishi Sunak je na vrhu napovedal še 242 milijonov funtov (287 milijonov evrov) dvostranske pomoči Ukrajini. London je objavil tudi 50 sankcij, usmerjenih proti ruskemu finančnemu sistemu in dobaviteljem ruske vojske. ZDA so v sredo naznanile več sto novih sankcij proti Rusiji.
Biden in Zelenski bosta ob robu zasedanja skupine G7 podpisala tudi dvostranski varnostni sporazum med ZDA in Ukrajino, so sporočili iz Bele hiše. Kijev je podobne zaveze sklenil s 15 državami, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo. Zelenski pa je danes napovedal, da bo po srečanju z japonskim premierjem Fumiom Kishido dvostranski varnostni sporazum podpisal tudi z Japonsko.
Voditelji podprli ameriški predlog za premirje v Gazi
Voditelji so danes podprli tudi predlog za premirje v Gazi, ki ga je maja predstavil ameriški predsednik Biden. Kot je dejal nemški kancler Scholz, je zdaj pomembno, da ga vpletene strani uresničijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ameriški predlog za premirje je podprl Varnostni svet ZN, zdaj pa je pomembno, da ga vse vpletene strani uresničijo, je na vrhu G7 povedal Scholz. "Zato pozivamo zlasti Hamas, naj da potrebno soglasje, da bo to zdaj lahko delovalo," je poudaril.
Podporo predlogu za premirje sta izrazili tudi gostiteljica vrha, italijanska premierka Meloni, in predsednica Evropske komisije von der Leyen. "Trifazni načrt predsednika Bidna si zasluži našo polno podporo," je dejala von der Leyen in poudarila potrebo po takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi talcev in dokončnem koncu bližnjevzhodne krize.
"Pripravljeni smo odigrati svojo vlogo s hitrimi in učinkovitimi ukrepi za obnovo in rekonstrukcijo, ki bodo pripeljali do rešitve v obliki dveh držav," je dodala.
Konec maja je ameriški predsednik predstavil načrt za prekinitev ognja v Gazi v treh fazah, ki ga je predstavil kot izraelskega.
Načrt predvideva izpustitev določene skupine izraelskih talcev med prekinitvijo ognja in izpustitev več sto palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. V naslednji fazi bi se spopadi dokončno ustavili, preostali talci pa bi bili izpuščeni, nakar bi se v tretji fazi začela obnova Gaze.
Voditelji G7 bodo v petek, na drugi dan vrha, med drugim razpravljali o vojni v Gazi, migracijah in napetostih v indijsko-pacifiški regiji. Posebnemu zasedanju na temo vojne v Gazi in razmer na Bližnjem vzhodu, ki bo potekalo popoldne, se bodo poleg turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pridružili še gostje iz regije, med njimi predsednik Združenih arabskih emiratov Mohamed bin Zajed al Nahjan.
