Sedem velikih v Hirošimi

Skupino G7 sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Japonska, Nemčija, Francija, Italija in Kanada. Formalni začetek skupine najrazvitejših držav sega v leto 1975, ko je po naftni krizi (ta je izbruhnila oktobra 1973 zaradi naftnega embarga arabskih izvoznic nafte proti zahodnim zaveznicam Izraela) šest držav – ZDA, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Francija, Italija in Japonska – ustanovilo skupino G6 (Group of six). Leto pozneje se je pridružila še Kanada, zaradi česar je skupina dobila novo ime: G7.

Najprej vključitev Rusije, nato njena izključitev

Leta 1998 je G7 postal G8, ko se je skupini najbolj razvitih gospodarstev pridružila Rusija. A so preostale članice leta 2014 Rusijo zaradi ruske enostranske priključitve Krima vrgle iz G8. Ta je tako spet postal G7.

Med letoma 1998 in 2013 je bila članica skupine najrazvitejših držav tudi Rusija, zaradi česar je G7 postal G8. Na fotografiji vrh G8 v Veliki Britaniji leta 2013, na katerem je bila ena glavnih tem tudi vojna v Siriji. Že naslednje leto Rusije ni bilo več v skupini, in sicer zaradi njene enostranske priključitve Krima. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Kriza, ki se je začela leta 2014 s padcem proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča in poznejšim ruskim vpletanjem v ukrajinsko krizo (poleg priključitve Krima je Moskva spodbujala tudi separatistične upore v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk), je veliko zaostritev doživela z ruskim napadom na Ukrajino februarja lani.

Srečanje v Hirošimi

Svet je bil tako pahnjen v največjo krizo po koncu druge svetovne vojne. Za nameček so se začele zaostrovati tudi razmere na Daljnem vzhodu, kjer je Kitajska, tesna zaveznice Putinove Rusije, začela vse bolj rožljati z orožjem v tajvanski ožini. Vse bolj se krepijo strahovi, da se bo Peking zgledoval po Moskvi in napadel Tajvan.

Novice Skupina G7 dosegla dogovor o obdavčitvi podjetij

Prvo srečanje G7 oziroma tedaj še G6 leta 1975 je bilo v Franciji. Srečanja so bila potem vsako leto v drugi državi, letos je spet na vrsti Japonska. Japonski premier Fumio Kišida, ki letos vodi skupino G7, je za kraj srečanja voditeljev skupine izbral Hirošimo, mesto, ki se je vpisalo v zgodovino kot kraj prvega napada z atomskim orožjem. Hirošima je tudi mesto, kjer ima japonski premier svoje družinske korenine.

Kdo vse pride v Hirošimo

V Hirošimi se bodo med 19. in 21. majem poleg Kišide mudili tudi ameriški predsednik Joe Biden, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz, britanski premier Rishi Sunak, kanadski premier Justin Trudeau in italijanska premierka Giorgia Meloni. Kot je že nekaj časa običajno, se bosta srečanja G7 udeležila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Pred vrhom G7 v Hirošimi so se v Niigati srečali finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic skupine G7. Na fotografiji so od leve proti desni: italijanski finančni minister Giancarlo Giorgetti, japonski finančni minister Šuniči Suzuki, guverner nemške centralne banke Joachim Nagel, nemški finančni minister Christian Lindner, guverner ameriške centralne banke Jerome Powell, britanski finančni minister Jeremy Hunt in njegova ameriška kolegica Janet Yellen. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Gostitelj srečanja G7 lahko povabi tudi voditelje držav nečlanic. Kot piše ameriška revija Time, je Kišida v Hirošimo povabil avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja, njegovega indijskega kolega Narendro Modija ter brazilskega in južnokorejskega predsednika, Lulo da Silvo in Jun Sok Jola.

Novice ZDA popustile, G7 potrdil zavezanost boju proti protekcionizmu

Med povabljenimi pa so še voditelji Vietnama, Indonezije, Komorskih otokov (predstavljali bodo Afriško unijo) in Cookovih otokov (predstavniki Foruma tihooceanskih otokov). Ti bodo opazovalci na srečanju G7. Poleg predstavnikov držav bodo v Hirošimi tudi predstavniki nekaterih mednarodnih organizacij: Združeni narodi, Mednarodni denarni sklad in Svetovna trgovinska organizacija.

Vojna v Ukrajini in kitajski vzpon

Kot že omenjeno, bodo vojna v Ukrajini in njene posledice glavna tema vrha G7 v Hirošimi. Kišida je v pogovoru za Time povlekel vzporednice med uničenjem Hirošime (zaradi eksplozije ameriške atomske bombe je umrlo od 70 do 140 tisoč prebivalcev mesta, med njimi so bili tudi nekateri Kišidovi sorodniki) in grozodejstvi v Ukrajini. Kot je že 23. februarja letos, na prvo obletnico vojne v Ukrajini, dejal Kišida, bo skušal na srečanju G7 oblikovati "združeno fronto za reševanje ukrajinskega vprašanja".

Novice Skupina G7 obsodila več držav in obljubila pomoč Ukrajini

Poleg Ukrajine pa bodo na mizi tudi vprašanja, povezana z naraščajočim kitajskim vplivom in posledičnim geopolitičnim zaostrovanjem v indijsko-pacifiški regiji. V prvi vrsti gre seveda za strah, da bi skušala Kitajska tajvansko vprašanje rešiti z invazijo na Tajvan. Japonsko pa skrbi tudi širjenje severnokorejskega jedrskega arzenala.

G7 in svetovni jug

Pred vrhom G7 v Hirošimi je bilo pretekli teden v Niigati na Japonskem srečanje finančnih ministrov in centralnih bankirjev G7. Nanj so bili povabljeni tudi predstavniki revnejših in razvijajočih se gospodarstev. Ameriški medij Bloomberg piše, da želi G7 s tem izboljšati gospodarske vezi s temi državami in obenem omejiti naraščajoči kitajski vpliv na svetovnem jugu.

Na dnevnem redu vrha v Hirošimi bodo tudi hitre izboljšave umetne inteligence (AI). Kišida poudarja, da želi Japonska prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju pravil za uporabo umetne inteligence. Kot še piše Time, japonski premier pravi, da ima AI potencial za pozitivno spremembo gospodarstva in družbe, a prinaša tudi tveganja.

Novice Skupina G7 za nov ukrep ob cenah ruske nafte

Novice Skupina G7 za zaprtimi vrati o aktualnih krizah