Ponedeljek, 11. 4. 2022, 18.39
2 leti
Velika Britanija s sankcijami proti Dodiku in Cvijanovićevi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,35
9
V zadnjih mesecih se je v BiH zaradi groženj z odcepitvijo povečal strah pred destabilizacijo.
Velika Britanija je danes uvedla sankcije proti srbskemu članu predsedstva BiH Miloradu Dodiku in predsednici Republike srbske Željki Cvijanović zaradi njunih poskusov spodkopavanja legitimnosti države. Britanske oblasti so obema prepovedale vstop v državo in zamrznile njuno premoženje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanska zunanja ministrica Liz Truss je obsodila nepremišljeno ravnanje dvojice politikov, ki si prizadevata za dejansko odcepitev Republike srbske, ene od dveh entitet BiH.
"Oba politika s svojimi dejanji namerno spodkopavata težko priborjeni mir v državi. Njuno nepremišljeno ravnanje, ki ga spodbuja ruski predsednik Vladimir Putin, ogroža stabilnost in varnost celotne regije Zahodnega Balkana," je še dodala.
Dodik sankcije označil za smešne
Na sankcije se je že odzval Dodik, ki je dejal, da Velika Britanija nikoli ni imela dobrih namer do Republike srbske in njenih prebivalcev. Prav tako je sankcije označil za smešne, saj v Veliki Britaniji nima nobenega premoženja, obiskal pa je ni že deset let, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
V zadnjih mesecih se je v BiH zaradi groženj z odcepitvijo povečal strah pred destabilizacijo. Britanske oblasti obtožujejo Dodika, da izkorišča vojno v Ukrajini za promocijo ruske politike in si prizadeva za razpad BiH, pri čemer naj bi sodeloval tudi z Moskvo.
Predsednica Republike srbske pa je že februarja govorila o tem, da so Srbi razočarani zaradi nenehnih prizadevanj mednarodne skupnosti, katerih cilj je uničiti njihovo identiteto. Tudi Cvijanovićeva je večkrat zagrozila z odcepitvijo v želji, da bi se bosansko vrhovno sodišče znebilo tujih sodnikov.
Na sodišču so namreč poleg dveh Hrvatov, dveh Muslimanov in dveh Srbov tudi trije tuji sodniki, kar je dediščina daytonskega mirovnega sporazuma, ki je končal vojno v letih 1992–1995 in BiH razdelil po etničnih mejah.
9