Torek, 2. 7. 2019, 10.58
5 let, 5 mesecev
V Mumbaju kaos in smrtne žrtve močnega monsunskega deževja #video #foto
Najmanj 15 ljudi je danes umrlo v indijski finančni prestolnici Mumbaj, ko se je zaradi že dva dni neprekinjenega monsunskega deževja nanje podrl zid. Zaradi močnega dežja je 20-milijonska metropola obstala, saj je zaradi poplav v mestu in njegovi okolici cestni, železniški in letalski promet skoraj povsem ustavljen.
Ob zrušenju zidu v barakarskem naselju na severu mesta je bilo ranjenih tudi 69 ljudi. Reševalci morebitne preživele še iščejo.
Zaradi kaotičnih razmer so oblasti današnji dan razglasile za dela prost dan in ljudem svetovale, naj ostanejo doma. Šole so zaprte, na mednarodnem letališču pa so odpovedali ali preusmerili skoraj sto poletov. Glavno stezo letališča so zaprli, potem ko je v ponedeljek zvečer letalo s 167 ljudmi na krovu zdrsnilo s steze med pristajanjem med močnim dežjem. Poškodovanih ni bilo.
Nižje ležeči deli mesta pod vodo
Po podatkih meteorologov je v zadnjih 48 urah padlo več kot 550 milimetrov dežja, kolikor ga v povprečju pade v vsem juniju. Oblasti trdijo, da gre za najmočnejše deževje v zadnjem desetletju.
Poglejte si kakšne razmere vladajo v mestu:
Zaradi poplav je moten primestni železniški promet, s katerim v mesto dnevno pride na delo več milijonov ljudi. Na fotografijah je videti poplavljene ceste, ki so videti kot jezera, in voznike, ki v vodi do kolen porivajo svoja vozila.
Zrušenja poslopij med monsuni so sicer dokaj pogosta, saj razpadajoče strukture ne vzdržijo dolgotrajnega dežja. V okrožju Tane, ki meji na Mumbaj, so tako danes umrli trije ljudje, med njimi tudi malček, ko se je zrušila stena v šoli.
Šest delavcev pa je umrlo v mestu Pune na zahodu Indije, ki leži kakih 150 kilometrov od Mumbaja, ko je zid padel na njihove barake. V podobni nesreči je v soboto umrlo 15 delavcev.
Ulice Mumbaja so med monsunskim obdobjem, ki traja od junija do septembra ali oktobra, redno poplavljene. Leta 2005 je v tej obalni metropoli v 24 urah padlo 950 milimetrov dežja. Umrlo je več kot 500 ljudi.
Aktivisti opozarjajo, da se je občutljivost mesta na poplave poslabšala v zadnjih letih zaradi hitre gradnje, s katero želijo zadostiti vse večjemu številu prebivalstva. Pri tem so uničili tudi drevje, ki je učinkovito pomagalo pri sušenju tal.