Četrtek, 27. 4. 2023, 12.34
1 leto, 6 mesecev
Nemški mediji: Ukrajinci so v nedeljo poskušali ubiti Putina
Agenti ukrajinske tajne službe so poskušali ubiti Vladimirja Putina z brezpilotnim letalom kamikaze, naloženim z razstrelivom. Dron je strmoglavil nekaj kilometrov od cilja in misija je spodletela, piše Bild.
A Ukrainian UJ-22 airborne drone stuffed with explosives fell in the Moscow region. pic.twitter.com/ORTyyM4Edx
— Spriter (@Spriter99880) April 24, 2023
8.12 V javnost prišli temačni načrti Kremlja za tri evropske države
9.16 V enem dnevu našli mrtva dva Putinova poslanca
11.49 V Kijevu svarijo pred prevelikimi pričakovanji glede spomladanske ofenzive
12.33 Stoltenberg: Ukrajina prejela 1.550 oklepnikov in 230 tankov
14.05 Moskva: Pozdravljamo vsako pobudo za končanje konflikta v Ukrajini
14.42 Ukrajinski premier papeža prosil za pomoč pri vrnitvi v Rusijo odpeljanih otrok
15.11 Ameriški general objavil mračno oceno ruskih sil
15.58 Ruske oblasti zaprtemu ameriškemu novinarju zavrnile konzularni obisk
18.07 Nemški mediji: Ukrajinci so v nedeljo poskušali ubiti Putina
8.12 Temačni načrti Kremlja za tri evropske države
Ključni cilj Kremlja je zmanjšati prisotnost zveze Nato v baltskih državah in hkrati okrepiti vpliv Rusije, med drugim na področju kulture. Glede na objavljene dokumente bi Rusija to poskušala uresničiti z ustanavljanjem organizacij, katerih skriti cilj bi bil prikrito širjenje ruske propagande in kulture.
Med drugim bi si te organizacije prizadevale za širjenje informacij o domnevnem šikaniranju rusko govorečih prebivalcev baltskih držav, vabljenje rusko govorečih študentov v Rusijo, poleg tega pa bi poskušale preprečiti rušenje spomenikov iz druge svetovne vojne, poroča Newsweek.
V Estoniji naj bi Rusi v skladu z načrtom poslovnežem ponujali privlačne poslovne dogovore. "Estonskim poslovnežem pojasnite, da jim je Rusija pripravljena odpreti svoj trg, če bi estonska zunanja politika postala bolj proruska," piše v enem od dokumentov.
V zvezi z Litvo je v dokumentih navedeno, da bodo ustvarili razmere, ki bodo to državo prisilile k spoznanju, da jim prisotnost vojaških sil zveze Nato v regiji škodi. Litvi bi morali preprečiti uporabo Natovih sistemov zračne obrambe in zmanjšati število Natovih vojaških vaj v državi, so si za cilj postavili Rusi.
V Litvi nameravajo ustanavljati tudi svoje šole in doseči, da bi ruščina do leta 2030 postala državni jezik.
Estonija in Latvija imata sicer okoli 25, Litva pa pet odstotkov ruskega prebivalstva.
Poleg tega Rusi glede na dokumente nameravajo izkoristiti odvisnost baltskih držav od ruskega električnega omrežja in jim pokazati, kaj bi za njih pomenilo, če bi jih odrezali od tega omrežja, od katerega se sicer vse tri države nameravajo same odcepiti do leta 2026.
9.16 V enem dnevu našli mrtva dva Putinova poslanca
V nedeljo so našli dva mrtva poslanca ruske dume. Oba sta prihajala iz vrst Putinove vladajoče stranke Združena Rusija.
Preberite več:11.49 V Kijevu svarijo pred prevelikimi pričakovanji glede spomladanske ofenzive
Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je danes posvaril pred prevelikimi pričakovanji doma in v tujini glede načrtovane spomladanske ofenzive ukrajinskih sil. Kot je dejal, so se pričakovanja precej povečala po uspehih ukrajinske vojske. Medtem je bilo v novih ruskih napadih po državi ubitih najmanj šest in ranjenih več kot 20 ljudi.
"Zagotovo so pretirana, vsi si želijo naslednje zmage," je glede pričakovanj za tiskovno agencijo RBK-Ukrajina dejal Reznikov in spomnil, da so po začetku ruske invazije sprva le upali, da bo država nekako preživela. "Ko pa so ukrajinske oborožene sile pokazale uspeh, so vsi začeli verjeti v zmago," je pojasnil in dodal, da je pričakovanje uspeha postalo normalno.
Medtem je bilo v novih ruskih napadih po Ukrajini ubitih najmanj šest ljudi, več kot 20 pa jih je bilo ranjenih. Po navedbah ukrajinskih oblasti so na Mikolajev na jugu države padle štiri rakete, pri čemer je umrl en človek, 23 drugih pa je bilo ranjenih. Oblasti v Zaporožju in Donecku so sporočile, da je bilo v sredinih ruskih napadih ubitih pet ljudi, štirje pa so bili ranjeni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Država napadalka ne neha dokazovati, da je glavni cilj te vojne teror, uničenje Ukrajincev in vsega ukrajinskega," je v odzivu na napade danes dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in Rusijo znova obtožil terorizma. Po njegovih besedah so bile rakete, ki so padle na Mikolajev, izstreljene s Črnega morja, zadele pa so zasebne hiše, zgodovinsko stavbo v mestu in stolpnico.
Po navedbah mestnih oblasti na kraju napadov ni bilo vojaških ciljev. Kot so dejali, so v prizadetih soseskah začasno ustavili oskrbo s plinom in elektriko, ljudje pa so se morali umakniti v druga zaklonišča. Župan Mikolajeva Oleksander Sankevič je napad opisal kot najhujši po silvestrskem.
12.33 Stoltenberg: Ukrajina prejela 1.550 oklepnikov in 230 tankov
Zavezniki in partnerji Nata so Ukrajini doslej zagotovili 1.550 oklepnih vozil in 230 tankov, je danes sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Po njegovih besedah te dobave predstavljajo več kot 98 odstotkov bojnih vozil, obljubljenih Ukrajini v okviru mednarodne kontaktne skupine pod vodstvom ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Skupno smo usposobili in opremili več kot devet novih ukrajinskih oklepnih brigad. To bo Ukrajino postavilo v močan položaj, da bo lahko še naprej ponovno zavzemala zasedena ozemlja," je ob robu srečanja z luksemburškim premierjem Xavierjem Bettelom v Bruslju povedal prvi mož Nata. V vsaki od omenjenih brigad naj bi bilo po več tisoč vojakov.
Poleg tankov in oklepnikov so zahodne zaveznice Ukrajini po besedah Stoltenberga zagotovile tudi "ogromne količine streliva".
O zmogljivostih ruskih sil je generalni sekretar zveze dejal, da se jih nikoli ne sme podcenjevati, saj naj bi pomanjkanje kakovosti nadomeščale s kvantiteto. "Vidimo, da Rusija še naprej mobilizira več osebja," je opozoril ter presodil, da se je v spopadih v Bahmutu in njegovi okolici pokazalo, da je Moskva pripravljena sprejeti veliko število mrtvih in ranjenih.
14.05 Moskva: Pozdravljamo vsako pobudo za končanje konflikta v Ukrajini
Rusija je dan po telefonskem pogovoru med kitajskim predsednikom Ši Džinpingom in njegovim ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim danes sporočila, da pozdravlja vsako pobudo, ki bi pripeljala do končanja konflikta, hkrati pa omogočila Moskvi, da doseže svoje cilje v sosednji državi, kjer po lastnih navedbah izvaja posebno vojaško operacijo.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes povedal, da je Rusija seznanjena s podrobnostmi pogovorov med kitajskim in ukrajinskim predsednikom, ter dodal, da so stališča Moskve do konflikta dobro znana.
"Pripravljeni smo pozdraviti vse, kar lahko pripelje do konca konflikta v Ukrajini in doseganja ciljev Rusije," je novinarjem dejal Peskov.
Glede telefonskega pogovora med Šijem in Zelenskim, prvega po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja lani, pa je Peskov dejal, da "je to suverena zadeva teh držav", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ši je v sredo Zelenskemu med drugim dejal, da so pogovori in pogajanja edini izhod iz vojne, ter poudaril, da bo Kitajska "vedno stala na strani miru". V Pekingu so ob tem napovedali, da bodo v Ukrajino poslali delegacijo, da bi našla "politično rešitev" konflikta.
Kijev je v preteklih mesecih večkrat pozval k pogovorom s Pekingom. Zelenski je po telefonskem klicu s Šijem izrazil prepričanje, da bosta njun pogovor in imenovanje ukrajinskega veleposlanika na Kitajskem dala močan zagon razvoju dvostranskih odnosov.
14.42 Ukrajinski premier papeža prosil za pomoč pri vrnitvi v Rusijo odpeljanih otrok
Ukrajinski premier Denis Šmihal je danes na srečanju v Vatikanu papeža Frančiška povabil na obisk v Ukrajino in ga prosil za pomoč pri vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno odpeljani v Rusijo. Kot je dejal, se je s papežem sicer pogovarjal o mirovnem načrtu, ki so ga predlagali v Kijevu.
"Njegovo svetost sem povabil, naj osebno obišče Ukrajino," je po avdienci pri papežu sporočil Šmihal in pojasnil, da se je s 86-letnim Frančiškom pogovarjal o mirovnem načrtu, ki ga je predlagal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta med drugim predvideva umik ruskih sil in vrnitev vseh zasedenih ozemelj Ukrajini.
Kot je dejal ukrajinski premier, je s papežem "nekoliko podrobneje razpravljal o različnih korakih, ki bi jih lahko naredil Vatikan", da bi Kijevu pomagal doseči zastavljene cilje. "Prosil sem na primer za sodelovanje in pomoč Vatikana, njegove svetosti, pri vrnitvi otrok v Ukrajino, od katerih so nekateri osiroteli in so bili na silo odpeljani, večinoma v Rusijo," je dejal.
15.11 Ameriški general objavil mračno oceno ruskih sil
Čeprav je Rusija v vojni proti Ukrajini izgubila na desettisoče vojakov, je visoki ameriški častnik v Evropi Christopher Cavoli ameriškim poslancem včeraj povedal, da ruski vojaški arzenal še zdaleč ni izčrpan.
"Ta konflikt je nekoliko degeneriral ruske kopenske sile v Ukrajini, vendar so danes večje, kot so bile na začetku vojne," je kongresnemu odboru za oborožene sile povedal general Cavoli, poveljnik ameriških sil v Evropi.
"Ruske zračne sile so izgubile zelo malo, okoli 80 letal. Še vedno imajo okoli tisoč lovcev in bombnikov. Mornarica pa je izgubila eno ladjo," je zatrdil ameriški general.
Zaupni ameriški vojaški dokumenti, ki so pred kratkim pricurljali v javnost, so razkrili, koliko ruskih kopenskih sil je bilo vključenih v vojno. Glede na dokumente, objavljene februarja in marca letos, je ruska vojska za vojno v Ukrajini rezervirala 527 od 544 razpoložljivih bataljonov, 474 pa jih je že v državi.
Drugi dokument navaja, da naj bi bilo v vojni ubitih med 35 tisoč in 43 tisoč ruskih vojakov. Te izgube so bile še posebej izrazite v zadnjih mesecih v bojih okoli Bahmuta.
Poveljnik združenega poveljstva oboroženih sil ZDA, general Mark Milley, je ameriškim zakonodajalcem marca povedal, da imajo Rusi v bitki za Bahmut "velike izgube". Toda te ruske izgube so po poročanju CNN le delček celotne ruske vojaške moči. Na vprašanje o patruljah ruskih podmornic v Atlantiku je Cavoli odgovoril, da "večina ruske vojske ni utrpela negativnih učinkov" zaradi vojne v Ukrajini.
"Rusi so bolj aktivni, kot so bili v zadnjih letih. Njihove patrulje v Atlantiku so na visoki ravni, večino časa na višji ravni, kot so bile v zadnjih letih. In to kljub vsem prizadevanjem, ki jih vlagajo v Ukrajino," je dejal general Cavoli.
15.58 Ruske oblasti zaprtemu ameriškemu novinarju zavrnile konzularni obisk
Ruske oblasti so zaprtemu ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu zavrnile konzularni obisk, so danes sporočili iz Moskve. Kot so pojasnili, gre za povračilni ukrep, ker so ZDA ob potovanju ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova na sedež Združenih narodov prejšnji teden več ruskim novinarjev zavrnile izdajo vizumov.
"Veleposlaništvo ZDA smo obvestili, da je bila njihova prošnja za konzularni obisk 11. maja (...) za ameriškega državljana (Evana) Gershkovicha, ki je bil pridržan zaradi obtožb vohunjenja, zavrnjena," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Dodalo je, da gre za povračilni ukrep, ki bi mu lahko sledili še drugi ukrepi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Našli bomo načine, da se na to odzovemo, da si bodo Američani še dolgo zapomnili, da se takšne stvari ne smejo početi," pa je po poročanju ruskih državnih tiskovnih agencij ob ameriški zavrnitvi izdaje vizumov ruskim novinarjem dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.
Gershkovicha, 31-letnega dopisnika časnika Wall Street Journal, so v Rusiji priprli konec marca, ko je poročal iz Jekaterinburga. V začetku tega meseca so ga nato obtožili vohunjenja za ZDA. Novinar obtožbe odločno zanika in trdi, da je v Rusiji opravljal novinarsko delo. V preiskovalnem priporu bo ostal do 29. maja, medtem ko čaka na sojenje. Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 20 let zapora.
Ruske oblasti so novinarja aretirale v času, ko so se odnosi Moskve in Washingtona zaradi vojne v Ukrajini močno poslabšali. Washington že dlje časa obtožuje Moskvo, da samovoljno pridržuje državljane ZDA, da bi si v zameno zagotovila izpustitve v ZDA pridržanih Rusov. Aretacija Gershkovicha je sicer naletela tudi na ostre mednarodne obsodbe Rusije.
18.07 Nemški mediji: Ukrajinci so v nedeljo poskušali ubiti Putina
Agenti ukrajinske tajne službe so poskušali ubiti Vladimirja Putina z brezpilotnim letalom kamikaze, naloženim z razstrelivom. Dron je strmoglavil nekaj kilometrov od cilja in misija je spodletela, piše Bild.
Ukrajinske sile naj bi v nedeljo iz Ukrajine izstrelile brezpilotno letalo UJ-22, naloženo s 17 kilogrami eksploziva, njegov cilj pa naj bi bilo novozgrajeno industrijsko območje v bližini Moskve, ki naj bi ga obiskal Putin, poroča nemški časnik Bild.
Preden je dron dosegel industrijski park Rudnevo, kjer naj bi ubil ruskega predsednika, je strmoglavil. Ukrajinski aktivist Jurij Romanenko je dejal, da so agenti ukrajinske tajne službe prejeli informacije o Putinovem domnevnem potovanju na lokacijo, kamor so poslali dron. Pravi, da je dron UJ-22 s 17 kilogrami razstreliva C4 padel 30 kilometrov vzhodno od industrijskega parka.
"Putin, bližamo se. Ta dron je letel z razlogom. Prejšnji teden so naši obveščevalci prejeli informacije o Putinovem potovanju v industrijski park v Rudnevu, zato je naš dron kamikaze preletel vso zračno obrambo Ruske federacije in strmoglavil nedaleč od industrijskega parka," je zapisal Romanenko v objavi na Twitterju.
Dron je v nedeljo strmoglavil blizu vasi Vorokogo, fotografije, objavljene na družbenih omrežjih, pa prikazujejo uničeno plovilo.
106