Hamasovci izpustili dve talki

20.50 Hamas sporočil, da je izpustil še dve talki

Skrajno palestinsko gibanje Hamas je danes sporočilo, da je izpustilo še dve talki, ki ju je skupaj z okrog 200 drugimi zajelo med napadom na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Do nove izpustitve talcev prihaja v času, ko mediji v Izraelu nakazujejo, da bi se lahko kmalu obetal dogovor o izpustitvi dodatnih 50 talcev z dvojnimi državljanstvi.

Podrobnosti o današnji izpustitvi talcev še niso znane, je pa Hamas sporočil, da je potekala ob posredovanju Katarja in Egipta ter da sta bili ženski izpuščeni iz humanitarnih razlogov. Izrael ali ZDA izpustitev talk še niso potrdili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelski medij I24 ob sklicevanju na vire v Gazi medtem poroča, da se nadaljujejo pogovori o izpustitvi še 50 talcev z dvojnimi državljanstvi. Tudi tu naj bi posredoval Katar, predstavniki Rdečega križa pa naj bi že bili na poti, da sprejmejo talce, navaja britanski The Guardian.

Hamas je prvi talki sicer izpustil v petek, šlo je za ameriški državljanki.

Predstavnik izraelske vojske je danes potrdil, da Hamas zadržuje 222 talcev. Pojasnil je, da je trajalo nekaj časa, da so potrdili njihovo število, ker je med njimi tudi precejšnje število tujih državljanov. K njihovi izpustitvi so v zadnjem obdobju večkrat pozvali številni tuji voditelji.

Ameriški mediji ob tem poročajo, da je predsednik ZDA Joe Biden pozval Izrael, naj odloži začetek kopenske operacije v Gazi in tako omogoči več časa za osvoboditev talcev, za odhod tujih državljanov iz Gaze in omogočanje dostopa do nujno potrebne humanitarne pomoči za prebivalce te oblegane palestinske enklave.

18.39 Fajonova za čimprejšnjo obnovitev mirovnih pogovorov

Zunanji ministri EU so se v današnjih razpravah posvetili predvsem humanitarnim posledicam spopadov na Bližnjem vzhodu po napadu skrajnega gibanja Hamas na Izrael pred dvema tednoma, na katerega je izraelska vojska odgovorila z napadi na Gazo. Pretekli konec tedna je po dveh tednih popolne blokade s strani izraelskih sil v Gazo prispela prva humanitarna pomoč. Danes je tja prispela nova pomoč.

Razpravljali pa so tudi o sodelovanju z regionalnimi in mednarodnimi akterji, da bi preprečili širjenje konflikta. Strinjali so se, da si mora Evropa prizadevati za ponoven zagon političnega procesa za mir na Bližnjem vzhodu.

Kot so navedli na slovenskem zunanjem ministrstvu, je ministrica Tanja Fajon podprla prizadevanja v tej smeri in se zavzela za krepitev prizadevanj za "čimprejšnjo obnovitev mirovnih pogovorov, ki bi pripeljali do rešitve dveh držav in s tem miru na Bližnjem vzhodu".

Zunanji ministri v 🇱🇺 o razmerah v 🇮🇱 in 🇵🇸 ter regiji.
Ministrica @tfajon je podala tri sporočila 🇸🇮:
➡️ ni izgovorov za teror, zadrževanje talcev, pobijanje nedolžnih civilistov;
➡️ ključna je humanitarna prekinitev ognja, spoštovanje humanitarnega prava, dostava humanitarne… pic.twitter.com/dMpsiDaLla

— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) October 23, 2023

18.06 Borrell: Zunanji ministri EU se zavedajo potrebe po humanitarni prekinitvi spopadov

Zunanji ministri EU se zavedajo, da bo za dobavo humanitarne pomoči v Gazo potreben humanitarni premor v bojih med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, je po današnjem zasedanju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. O podpori EU humanitarni prekinitvi spopadov bodo konec tedna odločali voditelji držav članic.

"Mislim, da obstaja osnovno soglasje v razumevanju, da je potrebna prekinitev iz humanitarnih razlogov, da bi omogočili dostavo humanitarne pomoči brez tveganj, ki jih pomenijo neprestani boji," je povedal Borrell. Pojasnil je, da je mogoče humanitarni premor doseči hitreje kot prekinitev ognja.

Visoki zunanjepolitični predstavnik unije je povedal še, da so zunanji ministri v luči priprav na zasedanje voditeljev, ki bo v četrtek in petek, zgolj razpravljali o tem.

"To je politično pomembna tema, o kateri bodo razpravljali in dokončno odločitev sprejeli na najvišji ravni na Evropskem svetu," je poudaril.

Ministri so se po njegovih besedah sicer strinjali, da je treba v Gazo dobaviti tudi gorivo, saj je to ključno za proizvodnjo elektrike. Elektriko pa v palestinski enklavi potrebujejo tudi za razsoljevanje morske vode in s tem pridobivanje pitne vode. Obenem so znova obsodili Hamasov teroristični napad na Izrael. Zadnjega pa so pozvali, naj bo odziv v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je poudaril še, da je ruska agresija na Ukrajino sicer izginila iz javnih razprav, vendar pa je še vedno tu. Ministri so tako danes govorili o nadaljnji podpori Kijevu, pri čemer Borrell od vrha EU konec tedna pričakuje politične usmeritve glede posebnega sklada v okviru evropskega mirovnega mehanizma za Ukrajino.

O ruski agresiji na Ukrajino so ministri držav članic EU danes razpravljali tudi z ministri petih srednjeazijskih držav. Na popoldanskem zasedanju so potrdili program sodelovanja na področjih varnosti, trgovine, naložb, energetike, transporta, znanosti in inovacij.

14.06 Več kot 5.000 mrtvih v izraelskem obstreljevanju Gaze

V izraelskih napadih na območje Gaze je bilo od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize ubitih najmanj 5.087 ljudi, od tega 2.055 otrok, še okoli 15.273 pa je bilo ranjenih, je danes sporočilo ministrstvo za zdravje v tej palestinski enklavi.

Izrael je začel Gazo intenzivno obstreljevati kmalu po tistem, ko so pripadniki palestinskega oboroženega gibanja Hamas 7. oktobra izvedli napade na cilje po Izraelu in ubili več kot 1.400 ljudi.

Skupno je tako najnovejša zaostritev bližnjevzhodne krize zahtevala že več kot 6.400 smrtnih žrtev. V to število sicer ni vštetih več kot tisoč pripadnikov Hamasa, ki so jih na ozemlju Izraela po lastnih navedbah ubile tamkajšnje varnostne sile.

Novice Mednarodni strokovnjaki: Žrtve Hamasa stare od treh mesecev do 90 let

13.00 Na območje Gaze prispel nov konvoj pomoči

Na območje Gaze je danes iz Egipta prispel nov konvoj pomoči. Več kot deset tovornjakov je prečkalo mejni prehod Rafa, čez katerega je že pretekli konec tedna nujne življenjske potrebščine v oblegano palestinsko enklavo prepeljalo skupno 34 tovornjakov.

Da je nova pomoč, ki med drugim vključuje hrano in zdravila, prečkala mejo, so za tuje tiskovne agencije potrdili tako poročevalci na egiptovski kot palestinski strani. Gre za tretji konvoj, ki prinaša nujno potrebno pomoč na območje Gaze. Skupno naj bi bilo v zadnjem konvoju 40 tovornjakov, a ni še jasno, ali bodo lahko mejo vsi prečkali danes.

Pakete pomoči so prispevali Egipt, številne tuje države in mednarodne organizacije. V državo je do zdaj po navedbah egiptovskih oblasti prispelo že 27 letal, ki so skupno dostavila več sto ton pomoči. V soboto je na območje prispelo prvih 20 tovornjakov s pomočjo, v nedeljo jih je sledilo še 14.

12.22 Izraelska vojska izvaja vpade v Gazo

Izraelski vojaki v manjših skupinah izvajajo operacije znotraj območja Gaze, kjer naj bi poskušali "uničiti teroristične celice gibanja Hamas" pred začetkom obsežnejše kopenske ofenzive, je sporočil tiskovni predstavnik izraelskih sil Daniel Hagari. Ob tem iščejo tudi informacije o skupno 222 talcih, ki jih zadržuje Hamas.

Hagari je po poročanju britanskega BBC potrdil, da izraelska vojska izvaja vpade v Gazo. "Operacije oklepnih in pehotnih sil so namenjene uničenju terorističnih celic, ki se pripravljajo na naslednje faze vojne," je dejal. Pri tem je bil v nedeljo ubit en izraelski vojak, še trije pa naj bi bili ranjeni.

Predstavnik izraelske vojske je povedal tudi, da palestinsko oboroženo gibanje Hamas zadržuje 222 talcev. Pojasnil je, da je trajalo nekaj časa, da so potrdili njihovo število, ker je med njimi tudi precejšnje število tujih državljanov. K njihovi izpustitvi so v zadnjem času večkrat pozvali številni tuji voditelji.

Ameriški mediji ob tem poročajo, da je predsednik ZDA Joe Biden pozval Izrael, naj odloži začetek kopenske operacije v Gazi in tako omogoči več časa za osvoboditev talcev, odhod tujih državljanov iz Gaze in omogočanje dostopa do nujno potrebne humanitarne pomoči za prebivalce te oblegane palestinske enklave.

Poleg tega naj bi si oblasti v ZDA po navedbah časnika New York Times želele zagotoviti več časa za zaščito ameriških interesov v regiji, saj po začetku izraelske kopenske ofenzive na Gazo pričakujejo zaostrovanje razmer tudi v okoliških državah in okrepljene napade različnih oboroženih gibanj, kot je libanonski Hezbolah, ki ga podpira Iran.

12.16 Vrtovec v Izraelu

Poslanec DZ Jernej Vrtovec (NSi) je skupaj z več poslanci članic EU in Evropskega parlamenta na obisku v Izraelu, kjer se bodo seznanili z razmerami po terorističnem napadu gibanja Hamas na Izrael, je objavil na omrežju X. Tridnevni obisk organizira nevladna organizacija ELNET, ki si prizadeva za krepitev odnosov med Evropo in Izraelom. Kot je zapisal Vrtovec, so se v okviru solidarnostne misije danes srečali s svojci talcev, ki jih je 7. oktobra zajel Hamas.

V delegaciji, del katere je, je sicer okrog 15 poslancev. Organizator obiska ELNET na svoji spletni strani navaja, da bodo v prihodnjih tednih in mesecih organizirali več tovrstnih obiskov evropskih odločevalcev, s čimer želijo ohraniti moč evropske vojaške in diplomatske podpore Izraelu.

11.23 Izraelska vojska naj bi preprečila raketni napad iz Libanona

Izraelske sile (IDF) so sporočile, da so ponoči uničile oporišče oboroženega šiitskega gibanja Hezbolah v Libanonu in s tem domnevno preprečile raketni napad na izraelsko mesto ob meji z Libanonom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi strahu pred napadi Hezbolaha so izraelske oblasti odredile novo evakuacijo več naselij na severu države.

Izraelska vojska je v objavi na omrežju X zapisala, da je napadla "teroristično infrastrukturo Hezbolaha v Libanonu, vključno z vojaškim kompleksom in opazovalnico".

"Zadeli smo štiri teroristične celice Hezbolaha, ki so delovale na meji z Libanonom," so dodali. Po navedbah IDF naj bi te načrtovale napad na izraelsko mesto Šlomi s protitankovsko raketo.

Od začetka spopadov med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas se je stanje namreč zaostrilo tudi na izraelsko-libanonski meji, kjer se obstreljujejo izraelske sile in Hezbolah.

Od začetka oktobra je v spopadih na libanonski strani umrlo 29 ljudi, večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi civilisti. Med temi je bil tudi novinar agencije Reuters. Izraelska vojska je poročala o štirih smrtnih žrtvah, vključno s tremi vojaki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je proiransko libanonsko gibanje Hezbolah v nedeljo posvaril, da bo naredilo smrtno napako, če bo začelo vojno proti Izraelu, izraelske oblasti pa so v preteklih dneh zaradi stopnjevanja spopadov odredile evakuacijo prebivalcev najmanj 14 naselij na severu države ob meji z Libanonom. Na območju so razporedili rezerviste in tanke.

10.41 Ogrožena življenja 55 dojenčkov v Gazi

Zdravnik Gasan Abu Sita iz bolnišnice Al Šifa je v intervjuju za BBC spregovoril o težkih razmerah, s katerimi se spoprijemajo. V bolnišnici je zmanjkalo povojev za prevezo ran, pa tudi igel in opornic za zlome. "Sistem razpada. Imamo vse več ranjenih," opozarja Sita.

Skrb vzbuja tudi oskrba z električno energijo, predvsem pri bolnikih, ki so na intenzivni negi. "Brez elektrike je ta bolnišnica samo množična grobnica," pravi. Bolnišnično osebje dela v izmenah od 16 do 18 ur, je dodal.

Bolnišnice po vsej Gazi potrebujejo zaloge in kljub prvim 20 tovornjakom humanitarne pomoči, ki so v soboto prispeli iz Egipta, v Gazo od začetka vojne ni prišlo gorivo. Ali je prišlo z drugim konvojem humanitarne pomoči, še ni znano.

V nedeljo je Unicef ​​opozoril, da je 120 dojenčkov v inkubatorjih, vključno s 70 nedonošenčki na ventilatorjih, odvisnih od aparatov, povezanih z rezervnimi generatorji.

Direktor dobrodelne organizacije Medicinska pomoč Palestincem v Gazi Fikr Shalltoot je dejal, da nedonošenčki morda ne bodo preživeli, če generatorji prenehajo delovati. "Na oddelku je 32 tednov stara dojenčica, ki jo je zdravnikom uspelo rešiti, potem ko je bila njena mati ubita v zračnem napadu. Umrli sta mati in vsa družina, a otroka so rešili," je povedala za BBC.

10.22 Izraelski obrambni minister: Spopadi bi lahko trajali več mesecev

Izraelski obrambni minister Joav Galant je presodil, da bi lahko spopadi med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas trajali še več mesecev, končni cilj Izraela pa je uničiti Hamas. Medtem izraelske sile še naprej obstreljujejo Gazo - sporočile so, da so v 24 urah zadele 320 ciljev, ponoči pa je bilo v napadih ubitih najmanj 70 ljudi.

"Kar zadeva operativne vidike, izraelske vojske na koncu ne bo ustavilo nič. Gre za kombinacijo dveh stvari - naših zračnih zmogljivosti in manevrov na tleh," je v nedeljo v Tel Avivu dejal Galant, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To bi morala biti naša zadnja operacija v Gazi iz preprostega razloga, ker po njej ne bo več Hamasa," je zatrdil obrambni minister. Ob tem je kot naslednjo fazo omenil že nekaj časa pričakovano kopensko operacijo, ki naj bi "prišla kmalu".

Izraelske sile (IDF) medtem nadaljujejo silovito obstreljevanje palestinske enklave v Gazi, ki jo nadzoruje palestinsko oboroženo gibanje Hamas. Njihovi uradniki so sporočili, da je bilo ponoči v raketnih napadih IDF skupno ubitih najmanj 70 ljudi.

Izraelska vojska je v izjavi sporočila, da so v zadnjih 24 urah zadeli 320 ciljev na območju Gaze. "Med napadenimi terorističnimi cilji so bili podzemni predori Hamasa, več deset operativnih poveljniških centrov, drugi vojaški kompleksi in opazovalnice," so zapisali.

Palestinske oblasti medtem trdijo, da IDF brez opozorila obstreljuje naseljena območja. Čez noč je bilo 60 zračnih napadov usmerjenih tudi na t. i. varno območje v Han Junisu na jugu Gaze, kamor je Izrael napotil civiliste s severnega dela, poroča britanski BBC.

Najbolj intenzivnega obstreljevanja je sicer še vedno deležen severni del Gaze. Direktor tamkajšnje bolnišnice Al Kuds je povedal, da so jih izraelski obveščevalci že tretjič pozvali k evakuaciji, vendar je ta po njegovih besedah nemogoča zaradi oskrbe pacientov, ki ne morejo nikamor. Dodal je, da je na območje v krogu stotih metrov okrog bolnišnice padlo deset raket.

9.01 Izrael: Hezbolah ima do 200 tisoč raket

Proiransko libanonsko gibanje Hezbolah ima na voljo do 200 tisoč raket in do sto tisoč borcev, navaja izraelski Inštitut za nacionalne varnostne študije (INSS), neodvisni možganski trust (angl. think tank) v Tel Avivu. Trditve sicer niso uradno preverjene.

Izraelska vojska je v zadnjih dneh izvajala napade na libanonskem ozemlju proti, kot trdi Izrael, trdnjavam Hezbolaha. Občasno so se spopadli tudi z vojaki izraelske vojske (IDF).

Skupino Hezbolah podpira Iran, ki ji je po poročilu INSS dobavil veliko zalogo orožja. "Hezbolah je sestavljen iz rednih in rezervnih vojakov, njihovo število ocenjujemo na od 50 tisoč do sto tisoč borcev," piše v poročilu.

Skupina po navedbah poročila prejema "zunanjo podporo" šiitskih aktivistov, vključno s tistimi iz sosednjih držav, kot so Afganistan, Pakistan, Sirija in Irak.

Hezbolah se ponaša z "impresivnimi napadalnimi sredstvi", piše v poročilu, ta sestavljajo obsežne zaloge od 150 tisoč do 200 tisoč raket, avtomatskega orožja in izstrelkov.

8.46 V izraelskih zračnih napadih umrlo 400 Palestincev

Po podatkih palestinskih zdravstvenih ustanov je bilo v zadnjih 24 urah v izraelskih zračnih napadih na Gazo ubitih okoli 400 Palestincev.

Izrael je ponoči znova bombardiral stanovanjska območja v Gazi, vključno z gosto naseljenim begunskim taboriščem Džabalija in lokacijami blizu bolnišnic Al Shifa in Al Kuds v Gazi. Izraelska vojska je ponoči okrepila tudi napade na zasedenem Zahodnem bregu, pri čemer sta bila med napadom v mestu Nablus ubita dva Palestinca.

8.12 Zahodni voditelji potrdili podporo Izraelu

Voditelji ZDA, Nemčije, Kanade, Italije, Francije in Združenega kraljestva so v nedeljo v skupni izjavi ponovno potrdili svojo podporo Izraelu, hkrati pa ga pozvali k spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti civilistov. Ameriški predsednik Joe Biden se je o tem pogovarjal tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in papežem Frančiškom.

Šesterica voditeljev je v izjavi pozdravila prvi dve pošiljki humanitarne pomoči, ki sta konec tedna vstopili v Gazo. Kot so sporočili iz Bele hiše, so se ob tem zavezali, da bodo zagotovili trajen in varen dostop do hrane, vode, zdravstva in druge pomoči civilistom.

Prav tako bodo nadaljevali diplomatska prizadevanja s partnerji v regiji, da se spopad med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas ne bo razširil, pravi izjava.

Biden je v pogovoru z Netanjahujem pozdravil vstop prve humanitarne pomoči v Gazo, ki je od 7. oktobra, ko je Hamas napadel izraelsko ozemlje, pod blokado izraelskih sil. Od takrat je bilo v obstreljevanju gosto poseljene palestinske enklave ubitih več kot 4.600 ljudi.

Biden in Netanjahu sta potrdila, da se bo pomoč Gazi nadaljevala, ameriški predsednik pa se je Netanjahuju zahvalil za pomoč pri izpustitvi prvih dveh ameriških talcev. Govorila sta o prizadevanjih za izpustitev vseh preostalih talcev, ki jih je med napadi zajel Hamas, je sporočila Bela hiša.

V pogovoru s papežem je predsednik ZDA glede na navedbe Bele hiše papežu opisal svoj obisk Izraela in prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči.

6.10 Zunanji ministri EU predvsem o dogajanju na Bližnjem vzhodu

Zunanji ministri članic EU so o dogajanju na Bližnjem vzhodu razpravljali že na izrednem neformalnem zasedanju nekaj dni po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra, na katerega je izraelska vojska odgovorila z napadi na palestinsko enklavo Gaza. Tedaj so obsodili Hamasov napad in podprli pravico Izraela do obrambe, a ob upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava.

To stališče so nato po ne povsem usklajenih izjavah predstavnikov EU v skupni izjavi ponovili še voditelji držav članic.

Novice Izraelska vojska pomotoma zadela nadzorno točko egiptovskih sil

Zdaj je stališče Unije po navedbah visokega uradnika EU jasno določeno, tako da se bodo ministri danes posvetili predvsem razpravi o preprečevanju širjenja konflikta v regiji, o zaščiti civilistov ter o prizadevanjih za izpustitev talcev, ki jih je zajel Hamas.

Viri pri EU ob tem poudarjajo, da čeprav so spopadi na Bližnjem vzhodu v javnih razpravah nekoliko zasenčili rusko agresijo na Ukrajino, to ne velja za politiko Evropske unije.

6.03 V Gazo prispelo 17 tovornjakov s humanitarno pomočjo, potrebovali bi jih vsaj sto

Na območje Gaze je čez prehod Rafa na meji z Egiptom včeraj prispel drugi konvoj vozil s humanitarno pomočjo za tamkajšnje prebivalce. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v njem 17 tovornjakov, med njimi tudi šest cistern z gorivom. Združeni narodi sicer še niso potrdili, da je v palestinsko enklavo prispelo tudi gorivo.

V drugem konvoju sta poleg goriva, ki ga na območju med drugim nujno potrebujejo za generatorje za električno energijo, domnevno tudi medicinska oprema in hrana.

Foto: Reuters Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) opozarja, da bo na območju Gaze v treh dneh zmanjkalo goriva. "Brez goriva ne bo vode, ne bodo delovale bolnišnice in pekarne. Brez goriva pomoč ne bo dosegla številnih civilistov, ki jo nujno potrebujejo. Brez goriva ne bo humanitarne pomoči," je dejal generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini.

Vse vpletene strani je pozval, naj nemudoma dovolijo dobavo goriva na območje Gaze in zagotovijo dosledno uporabo goriva.

Prvi konvoj 20 tovornjakov s humanitarno pomočjo je v enklavo čez prehod Rafa vstopil v soboto. Humanitarna pomoč je nujna, ker je Izrael zaradi vojne s palestinskim skrajnim gibanjem Hamas uvedel popolno blokado območja in že skoraj dva tedna ne dovoli oskrbe enklave z vodo, hrano, osnovnimi potrebščinami, elektriko in gorivom.

Združeni narodi sicer opozarjajo, da bi območje Gaze z 2,3 milijona prebivalcev, ki je zaradi vojne med Izraelom in Hamasom na robu humanitarne katastrofe, potrebovalo najmanj sto tovornjakov humanitarne pomoči dnevno.