Torek, 22. 12. 2020, 17.36
3 leta, 3 mesece
Uspeh na severu Evrope: širjenje okužb zmanjšali z manj strogimi ukrepi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,75
17
Finski, Norveški in Danski je uspelo z manj strogimi ukrepi precej obvladati drugi val epidemije covid-19.
V večini evropskih držav že nestrpno pričakujejo prve pošiljke cepiva proti novemu koronavirusu. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da nas že kmalu po novem letu čaka tretji val okužb, ki bo po napovedih še močnejši od jesenskega. Evropske države iščejo čarobno formulo, s katero bi za čim manjšo ceno zaustavile širjenje virusa. Medtem ko strogi ukrepi ponekod po Evropi jeseni niso prispevali k tako velikemu zmanjšanju okužb in smrti kot spomladi, pa je trem evropskim državam s precej sproščenim pristopom v jesenskih mesecih uspelo bistveno izboljšati razmere.
Finska, Norveška in Danska so države, ki jim je na stari celini s kombinacijo dokaj milih ukrepov uspelo precej obvladati drugi val epidemije bolezni covid-19. Raziskava, pri kateri so sodelovali strokovnjaki z univerze v Oxfordu in Univerze Johnsa Hopkinsa, je pokazala, da so imele prej omenjene skandinavske države od 1. septembra do 30. novembra povprečno dnevno stopnjo smrtnosti manj kot ena na milijon prebivalcev.
Uspešnost Danske bi se sicer hitro lahko končala, saj so v tej državi konec novembra prvič od maja presegli dnevno stopnjo smrtnosti ena na milijon prebivalcev. V petek je število novih primerov okužb preseglo štiri tisoč, zato je vlada uvedla nove ukrepe, med drugim zaprtje države. Kljub temu se poraja vprašanje, kako je mogoče, da so bile prej omenjene države pri obvladovanju epidemije v prejšnjih treh mesecih tako uspešne.
"Ne gre za nič čarobnega, ubrali smo pragmatičen pristop"
Vse tri države so se do zdaj zelo hitro odzvale na vsako povečanje števila okužb, kar jim je omogočilo, da so poleti skoraj izkoreninile novi virus in v drugi val okužb vstopile z boljšim izhodiščem od drugih evropskih držav. Po navedbah strokovnjakov so k zajezitvi širjenja virusa v omenjenih državah pripomogli tudi jasna navodila oblasti, pripravljenost državljanov, da se držijo ukrepov, povečane zmogljivosti za testiranje in sledenje stikom okuženih ter plačana bolniška nadomestila.
Konec novembra so na Finskem opravili tudi po 23 tisoč testov dnevno, kar predstavlja 90 odstotkov zmogljivosti njihovih laboratorijev.
Finska z dobrimi 5,5 milijona prebivalcev je glede na podatke Univerze Johnsa Hopkinsa tista evropska država, ki je imel od septembra do novembra v povprečju najmanjše število okužb in smrti na prebivalca. Lokalna žarišča okužb jim je v državi uspelo zajeziti, čeprav so jeseni uvedli manj rigorozne ukrepe kot v drugih evropskih državah. Finska vlada namreč ni z nobenim ukrepom omejila gibanja znotraj države, nošenje zaščitnih mask na prostem ni bilo obvezno, določenim učencem so dovolili tudi pouk v šolah.
"Tukaj ne gre za nič čarobnega, ubrali smo pragmatičen pristop," pravi profesor epidemiologije z univerze Tampere Pekka Nuorti. Geografski, kulturni in politični dejavniki, na primer majhna gostota prebivalstva, manj potovanj in visoko zaupanje v vlado, so po njegovem mnenju pomembno pripomogli pri omejitvi širjenja okužb, vendar pa Nuorti meni, da ključ do uspeha leži v delu javnih zdravstvenih agencij.
Poleti omejili potovanja, jeseni zaprtje države ni bilo potrebno
Pri tem Nuort našteva testiranje, izoliranje okuženih, sledenje njihovim stikom, izdajanje karatenskih odločb in preprečevanje nastajanja večjih lokalnih žarišč. Če so maja opravili povprečno 2.900 testov na novi koronavirus na dan, so že avgusta dnevno opravili 11.300 testiranj dnevno, torej skoraj štirikrat več kot spomladi. Konec novembra so opravili tudi po 23 tisoč testov dnevno, kar predstavlja 90 odstotkov zmogljivosti njihovih laboratorijev.
Direktor finskega inštituta za zdravje in blaginjo Mika Salminen pravi, da so v državi poleti tudi z omejitvijo mednarodnih potovanj poskrbeli za to, da so se na jesenski val okužb lahko pripravili s preventivnimi ukrepi, ne z zaprtjem države. Da bi ljudem pomagali pri izolaciji, jim je vlada zagotovila finančno podporo. Več tisoč ljudi, ki so bili izpostavljeni virusu, si je karanteno lahko privoščilo, ker so jim oblasti ponudile kompenzacije za izgubljeni dobiček, poudarja Salminen.
V primeru poslabšanja epidemioloških razmer finska vlada ne izključuje možnosti zaprtja države.
"Ne gre za to, da ne bi imeli nobenih izbruhov okužb," dodaja Nuorti. Tudi Finska je imela od začetka septembra do konca novembra izbruhe okužb, toda lokalne zdravstvene oblasti, ki jih koordinira vlada, so jih hitro zajezile. Ker število okužb narašča, je sicer v zadnjem obdobju zelo težko identificirati vse vire okužb, je opozoril Nuorti. V primeru poslabšanja epidemioloških razmer finska vlada po besedah Salminena ne izključuje možnosti zaprtja države.
- Finska: 112 okužb na sto tisoč prebivalcev; 1,2 smrti na sto tisoč prebivalcev,
- Norveška: 117,4 okužbe na sto tisoč prebivalcev; 1,2 smrti na sto tisoč prebivalcev,
- Danska: 523,7 okužbe na sto tisoč prebivalcev; 1,9 smrti na sto tisoč prebivalcev,
- Švedska: 781,7 okužbe na sto tisoč prebivalcev; 4,3 smrti na sto tisoč prebivalcev,
- Slovenija: 1.006 okužb na sto tisoč prebivalcev, 25,6 smrti na sto tisoč prebivalcev.
Vir: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), 22. 12. 2020 ob 12.00
S kampanjo zmanjšali število okužb med priseljenci
Na Norveškem so se oblasti v boju proti novemu koronavirusu osredotočile na zaščito najranljivejših skupin prebivalstva. Zaprtje, ki so ga spomladi uvedli v državi s 5,3 milijona prebivalcev, je bilo zagotovo najstrožje v Skandinaviji. Po zaslugi zalog nafte in zemeljskega plina je država prebivalcem lahko zagotovila velika finančna nadomestila, vendar pa je vlada kmalu ugotovila, da je zaprtje države pripeljalo do krize duševnega zdravja. Zdravstvene oblasti so zato odpravile nekatere omejitve, poroča CNN.
Ob izteku poletja so zdravstvene oblasti ugotovile, da je približno 40 odstotkov primerov okužb, ki so jih v državi potrdili julija, izhajalo iz dela populacije, ki je bil rojen v tujini. Vlada je zato za kampanjo o ozaveščanju glede bolezni covid-19 med priseljenci namenila približno 630 tisoč evrov. Ciljna kampanja je po navedbah sociologa Jonathana Tritterja z univerze Aston pripomogla k bistvenemu zmanjšanju okužb v prej omenjenem delu prebivalstva.
- Finska: 33.414 okužb, 506 smrtnih žrtev covid-19,
- Norveška: 44.336 okužb, 405 smrtnih žrtev covid-19,
- Danska: 138.204 okužbe, 1.053 smrtnih žrtev covid-19,
- Švedska: 367.120 okužb, 7.993 smrtnih žrtev covid-19,
- Slovenija: 106.294 okužb, 2.379 smrtnih žrtev covid-19.
Vir: Univerza Johnsa Hopkinsa, 22. 12. 2020 ob 12.00
"Rešitev ni zdravilo ali cepivo, temveč fizična distanca"
Na Danskem je po navedbah strokovnjakov k nižjemu številu okužb pomembno prispevala jasna in koherentna komunikacija oblasti o tveganjih, ki jih prinaša okužba z novim koronavirusom, in potrebah po spremembi navad v obnašanju. Dodaten pomemben dejavnik je bilo vzajemno zaupanje med prebivalci in vlado, ki je že dolgo značilnost danskega političnega prostora.
Dodaten pomemben dejavnik pri zajezitvi širjenja bolezni covid-19 na Danskem je bilo vzajemno zaupanje med vlado in prebivalstvom.
"Vlada je bila sposobna aktivirati zaupanje ljudi z učinkovito komunikacijo," meni profesor politične psihologije na univerzi v Aarhusu Michael Bang Petersen. Ta v okviru projekta HOPE vodi raziskavo, ki preučuje, kako se ljudje in vlade spopadajo s pandemijo. Kot poudarja Petersen, na obnašanje ljudi, da se izognejo okužbi, vplivata dva pomembna dejavnika, in sicer zaskrbljenost ljudi, da se bodo okužili, ter znanje in informacije o tem, kaj morajo storiti, da preprečijo širjenje virusa.
Zadnje je po njegovih besedah odvisno od komuniciranja politikov in zdravstvenih oblasti. Da je ključ do obvladanja epidemije človeško obnašanje, je prepričan tudi generalni direktor danskega urada za zdravje Soron Brostrom. Človeško obnašanje pripomore k širjenju bolezni, zato je nadzor nad njim ključnega pomena, meni Brostrom. Po njegovem mnenju rešitev za pandemijo ni "zdravilo ali cepivo, temveč fizična distanca".
Brez omejevalnih ukrepov na Danskem ne gre
Danska, kjer živi 5,8 milijona ljudi, je sicer zaradi velikega števila novih okužb prejšnji teden spet zaostrila protikoronske ukrepe. Svoja vrata so morali zapreti nakupovalni centri, gostinski in športni objekti, ta teden se zapirajo vse nenujne dejavnosti in trgovine. "Na koncu lahko proti novemu koronavirusu deluje samo ena stvar. To ste vi in vi morate prevzeti odgovornost zase in drug za drugega," je preteklo sredo dejala danska premierka Mette Frederiksen.
Strokovnjaki opozarjajo, da zaradi tako imenovane pandemske utrujenosti ljudje vedno bolj zavračajo upoštevanje ukrepov. Tudi Brostrom priznava, da Danska potrebuje določene omejitve, a opozarja, da lahko že najmanjša napaka pri komunikaciji povzroči vrzel v zaupanju med vlado in ljudmi. Nedavna odločitev vlade, da je zaradi nevarnosti širjenja virusa treba odstreliti vse kune na farmah po državi, se je spremenila v spodrsljaj, ko se je izkazalo, da je bil takšen ukrep nezakonit.
Danska je zaradi velikega števila novih okužb prejšnji teden spet zaostrila protikoronske ukrepe. Svoja vrata so morali zapreti tudi večji trgovski centri.
Napaka seveda ni ostala neopažena, Peterson pa poudarja, da na Danskem vladna strategija v boju z novim koronavirusom izgublja podporo ljudi. Pripravljenost danske vlade na uvedbo strožjih ukrepov, ko je to potrebno, je v nasprotju z modelom obvladovanja epidemije novega koronavirusa na Švedskem. V državi z 10,2 milijona prebivalcev se do zdaj nikoli niso odločili za zaprtje države, vendar pa so imeli zato junija, ko je večina evropskih držav že izšla iz prvega vala okužb, še vedno visoko število primerov okužbe.
Če so pričakovali, da bodo s čredno prekuženostjo hitreje prebrodili epidemijo, so se zmotili, saj jih je prav tako prizadel drugi val epidemije. Švedski premier Stefan Löfven je porast novih okužb konec novembra pripisal tudi temu, da ljudje jeseni niso tako strogo sledili vladnim ukrepom kot v prejšnjih mesecih. "Ko je bolezen covid-19 prišla v našo državo, smo se vsi strinjali, da bomo prevzeli odgovornost. To jesen nas je med nami preveč takih, ki nismo upoštevali nasvetov in priporočil," je poudaril švedski premier.
17