Prigožin razkril, kdaj pričakuje ukrajinski protinapad

19.14 Prigožin svari pred ukrajinsko protiofenzivo

Vodja ruske najemniške vojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je danes posvaril, da bi se ukrajinska protiofenziva lahko spremenila v tragedijo za Rusijo. Medtem je ruska vojska sporočila, da je zavzela 85 odstotkov mesta Bahmut, kjer že več mesecev divjajo hudi spopadi, in zamenjala najvišjega generala, zadolženega za logistiko.

Prigožin je dejal, da ukrajinski protinapad pričakuje sredi maja. "Ta protiofenziva bi lahko postala tragedija za našo državo," je ocenil v intervjuju za prokremeljskega vojnega dopisnika Semjona Pegova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem se je znova pritožil, da pripadnikom skupine Wagner primanjkuje streliva. "Naši borci imajo le 10-15 odstotkov nabojev, ki jih potrebujejo," je dejal Prigožin in za to obtožil vodstvo ruske vojske.

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov se ni odzval na njegove obtožbe, je pa danes sporočil, da so ruske enote zavzele še štiri predele mesta Bahmut, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Te informacije ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Ukrajina sicer zanika trditve Moskve, da so ruske sile zavzele 85 odstotkov mesta. Iz Kijeva so v soboto sporočili, da Rusom doslej ni uspelo prekiniti ukrajinskih oskrbovalnih poti do Bahmuta.

Ruska vojska ob tem danes zamenjala svojega najvišjega generala, zadolženega za logistiko - tudi v luči pričakovane protiofenzive ukrajinskih sil, še poroča dpa. Napoved je sledila več govoricam o zamenjavi generalpolkovnika Mihaila Mizinceva, ki ga je zamenjal Aleksej Kuzmenkov - nekdanji uslužbenec nacionalne garde.

"Kuzmenkov je bil imenovan za namestnika obrambnega ministra Ruske federacije, ki je odgovoren za logistično podporo oboroženih sil," je v izjavi sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ob tem niso navedli, zakaj so Mizinceva odslovili po zgolj sedmih mesecih na položaju.

Ofenziva v Ukrajini je sicer razkrila velike logistične težave ruske vojske, ki so postale še posebej očitne med lansko kaotično mobilizacijo.

18.33 Nemčija v Ukrajino dostavila sistem protizračne obrambe

Nemčija je potrdila dobavo drugega raketnega sistema protizračne obrambe IRIS-T Ukrajini. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je sicer že 19. aprila sporočil, da je Nemčija Ukrajini dostavila drugega od štirih sistemov.

Drugi sistem je bil dostavljen "okoli 16. aprila," poroča Spiegel, ki se sklicuje na svoje vire.

Nemška vlada je Ukrajini zagotovila tudi osem terenskih tovornjakov Zetros za ekstremne operacije in dva tovornjaka za prevoz zabojnikov, je sporočila vlada.

Preostala dva sistema IRIS-T naj bi bila Ukrajini dostavljena do začetka leta 2024. Kijev je sicer Berlin zaprosil za več sistemov IRIS-T, saj so ukrajinski sistemi zračne obrambe iz sovjetskega obdobja odvisni od omejene količine streliva.

Prvi IRIS-T, ki ga je zagotovila Nemčija, se je izkazal pozimi, ko je ščitil civilno infrastrukturo Kijeva pred rednimi ruskimi raketnimi napadi in napadi brezpilotnih letal.

18.00 Zelenski z Macronom o razmerah na fronti

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom po telefonu pogovarjal o rešitvah za dosego miru v Ukrajini in o razmerah na fronti, so sporočili iz predsednikovega urada. Oba sta se strinjala o "dodatnih rešitvah", ki bi okrepile ukrajinski položaj na bojišču.

Minister za obrambo Oleksij Reznikov je v petek sporočil, da so priprave na že dolgo napovedano spomladansko ofenzivo Ukrajine tik pred zaključkom. Ukrajinska vojska se usposablja na orožju, ki so jim ga zagotovile zahodne države.

Novice Ukrajinski obrambni minister: Vojska je nared za ofenzivo

"Hitrost in specifičnost odziva sta zelo pomembni, to je nekaj, kar bistveno poveča naše zmogljivosti," je dejal Zelenski.

Zelenski in Macron sta se pogovarjala tudi o pripravah na julijski vrh Nata v Vilni. Iz urada Zelenskega so sporočili, da bodo med vrhom "sprejeli odločitve o varnostnih jamstvih za Ukrajino in sprožili postopek za povabilo Ukrajine v Nato".

17.28 Kijev: Napad brezpilotnega letala na Krimu priprava na protiofenzivo

Sobotni napad brezpilotnega letala na polotoku Krim, po katerem je v skladišču goriva v pristaniškem mestu Sevastopol izbruhnil požar, je bil priprava na načrtovano protiofenzivo ukrajinskih sil, je danes dejala tiskovna predstavnica južnega poveljstva ukrajinske vojske Natalija Gumenjuk, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Uničenje sovražnikove logistike je eden od pripravljalnih elementov za močne akcije naših obrambnih sil, o katerih govorimo že dlje časa," je danes na televiziji povedala Gumenjuk in dodala, da je "to delo priprava na obsežno ofenzivo, ki jo vsi pričakujejo".

V skladišču goriva v Sevastopolu na Krimu, ki si ga je Rusija priključila leta 2014, je v soboto izbruhnil velik požar. Tamkajšnje proruske oblasti so zatrdile, da je bil posledica napada brezpilotnega letala. Žrtev naj ne bi bilo, prav tako pa naj ne bi bila ogrožena civilna infrastruktura.

Novice Prigožin: Vsak dan imamo na tisoče trupel, ki jih v krstah pošljemo domov

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je kasneje sporočila, da je bilo v požaru uničenih deset cistern z nafto. "To je božja kazen, zlasti za ubite državljane v Umanu, med katerimi je bilo pet otrok," je v soboto dejal tiskovni predstavnik službe Andrij Jusov, pri čemer je imel v mislih petkov ruski raketni napad na to ukrajinsko mesto.

Kijev sicer odgovornosti za napad na Krimu uradno ni prevzel.

Sevastopol, ki je oporišče ruske črnomorske flote, je bil od začetka ruske invazije na Ukrajino že tarča več napadov z brezpilotnimi letali.

11.45 Kijev: Kitajska bi lahko nastopila kot posrednica za mir

Namestnik ukrajinskega zunanjega ministra in nekdanji ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik je danes dejal, da "ni nemogoče", da bi Kitajska prevzela vlogo posrednice pri doseganju miru v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Kitajci seveda zasledujejo lastne interese. Vendar menim, da sta pravična in mirna rešitev ter konec sovražnosti (v Ukrajini) bolj v skladu z interesi Pekinga kot pa ta ogromen potres brez konca za celotno svetovno ureditev," je danes povedal v pogovoru za nemško medijsko skupino Funke.

Namestnik ukrajinskega zunanjega ministra je poudaril še, da je za Kijev nujen pogoj umik vseh ruskih enot z zasedenih ozemelj, poroča dpa.

Kitajsko stališče o politični rešitvi konflikta v Ukrajini namreč ne poziva k absolutnemu umiku Rusije z območij, ki jih je zasedla v zadnjem letu, niti s polotoka Krim, ki si ga je priključila leta 2014. Navsezadnje se "hudič skriva v podrobnostih", je ob tem dejal Melnik.

Februarja je Kitajska predstavila mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, v katerem je v 12 točkah med drugim pozvala k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvarila pred uporabo jedrskega orožja.

Načrt je sprožil kritičen odziv Zahoda na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije. Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga pa Peking ni verodostojen za posredovanje v konfliktu tudi zato, ker ruske invazije ni obsodil.

8.40 V napadu na rusko vas ubite štiri osebe

Ukrajinski izstrelki so zadeli rusko vas Suzemka blizu meje med Rusijo in Ukrajino, pri čemer so bile ubite štiri osebe, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočil guverner Brjanske regije Aleksander Bogomaz.

"V napadu ukrajinskih nacionalistov sta bila žal ubita dva civilista. Po doslej znanih podatkih je bila ena stanovanjska stavba popolnoma uničena, še dve hiši sta bili delno uničeni," je Bogomaz dejal v sporočilu, objavljenem na Telegramu.

"Pod ruševinami smo našli še dva civilista. Na žalost sta oba umrla," je dodal v kasnejšem zapisu.

Do domnevnega ukrajinskega napada prihaja po tem, ko so proruske okupacijske oblasti v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine v petek sporočile, da je bilo v ukrajinskem obstreljevanju v središču mesta Doneck ubitih devet ljudi, med njimi osemletna deklica.

Rusija je medtem v zadnjih dneh ponovno izvedla več obsežnih zračnih napadov na ukrajinska mesta, v katerih je bilo ubitih 25 ljudi.

Novice Bruselj in pet članic EU z dogovorom o žitu iz Ukrajine