Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gašper Lubej

Sobota,
6. 7. 2024,
22.23

Osveženo pred

2 tedna, 2 dneva

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,08
Emmanuel Macron Volodimir Zelenski Nataša Pirc Musar Tanja Fajon Robert Golob Rusija Vojna v Ukrajini Ukrajina Vladimir Putin Viktor Orban Mark Rutte Jens Stoltenberg Nato

Natisni članek

Sobota, 6. 7. 2024, 22.23

2 tedna, 2 dneva

Ukrajini 40-milijardna finančna injekcija, koliko bo prispevala Slovenija?

Gašper Lubej

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,08
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg | Jens Stoltenberg bo še zadnjič vodil vrh Zveze Nato. | Foto Reuters

Jens Stoltenberg bo še zadnjič vodil vrh Zveze Nato.

Foto: Reuters

V Washingtonu se bo v torek začel vrh zveze Nato, na katerem bo 32 članic zavezništva sprejelo nove zaveze o podpori Ukrajini in o še tesnejših stikih z državo, ki se že več kot 28 mesecev brani pred rusko agresijo. Odhajajoči generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je napovedal, da bo zavezništvo prihodnje leto Ukrajini namenilo za 40 milijard evrov vojaške pomoči.

Tridnevno zasedanje bo potekalo v luči 75-letnice zavezništva in v precej manj optimističnem vzdušju glede konca vojne kot pred prejšnjim vrhom pred letom dni v Vilni v Litvi. Tudi na Zahodu je v javnem mnenju zaznati padec podpore glede pomoči Ukrajini. Slovenski diplomatski viri sicer ocenjujejo, da se mora zavezništvo politično, taktično in finančno prilagoditi spremenjenim razmeram dolgotrajnega konflikta.

700 milijard za obnovo Ukrajine priložnost za Slovenijo?

Oblikuje se nova varnostna arhitektura v Evropi, potrebne so tudi priprave na povojno obnovo, za katero bo Ukrajina po ocenah potrebovala od 600 do 700 milijard evrov. To bo velik zalogaj in hkrati tudi priložnost za države, ki Ukrajini pomagajo zdaj, med njimi ostaja tudi Slovenija, zagotavljajo v vladi.

Rusija vojne brez sistematične pomoči Kitajske ne more voditi, a enako velja tudi za Ukrajino, ki se brez evropske in ameriške pomoči ne more ubraniti, analizirajo v slovenskih vladnih krogih. Tudi slovenska podpora Ukrajini ostaja trdna, saj ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ne smemo dati nobenega signala, da bi se lahko politika do napadene Ukrajine spremenila, pravi visoki predstavnik slovenske vlade, ki želi ostati neimenovan.

Kdo bo usklajeval vojaško pomoč, koliko bo odštela Slovenija? 

Jens Stoltenberg, ki ga bo 1. oktobra na čelu zveze Nato zamenjal nekdanji nizozemski premier Mark Rutte, je napovedal, da bo zavezništvo prevzelo mednarodno usklajevanje vojaške pomoči Kijevu in usposabljanja ukrajinske vojske. Poudaril je, da zaradi tega zveza Nato ne bo udeležena v ukrajinski vojni. Po napovedih pa bo zavezništvo sprejelo posebno izjavo o ukrajinski perspektivi glede članstva v zvezi Nato. Konkretnih korakov v smeri članstva sicer ni pričakovati.

V Washingtonu bo potekala tudi razprava o obrambnih izdatkih – vroča tema za Slovenijo, ki močno zaostaja za ciljem dveh odstotkov BDP. Po prvi proračunski razpravi v vladi zagotavljajo, da bodo sredstva za obrambo z letošnjih 1,3 odstotka poskočila na 1,5 odstotka prihodnje leto in da bo Slovenija cilj dosegla do leta 2030. Sicer pa bo Slovenija v prihodnjem letu Ukrajini predvidoma namenila od 80 do sto milijonov evrov vojaške pomoči, napovedujejo v vladi.

Je konec prepira o varnostnem sporazumu z Ukrajino?

Vrha zveze Nato se bosta udeležila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, minister za obrambo Marjan Šarec in premier Robert Golob, ki pa še ne bo podpisal varnostnega sporazuma z Ukrajino, čeprav bo v Washingtonu tudi njen predsednik Volodimir Zelenski.

V vladi sicer pravijo, da je sporazum zdaj usklajen, a mora še skozi parlamentarni postopek. Kot je znano, je dokument dvignil precej prahu pred nedavnim obiskom predsednice republike Nataše Pirc Musar v Ukrajini. Predsednica je sprva napovedala, da ga bo med obiskom podpisala, a so nato iz vlade sporočili, da besedilo še ni usklajeno. V Kijevu naj bi imeli zadržke, ker osnutek ni vseboval konkretnih zavez glede pomoči.

V vladi pravijo, da bo naslednja priložnost za podpis sporazuma 18. julija, ko se bo v Londonu na sestanku Evropske politične skupnosti zbralo 50 voditeljev iz vse Evrope. Gre za pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je nastala leta 2022 po ruski agresiji na Ukrajino.

Tik pred vrhom zveze Nato je madžarski premier Viktor Orban obiskal ruskega predsednika Vladimirja Putina. | Foto: Reuters Tik pred vrhom zveze Nato je madžarski premier Viktor Orban obiskal ruskega predsednika Vladimirja Putina. Foto: Reuters

Viktor Orban soliral pri Putinu

V petek, le nekaj dni pred vrhom v Washingtonu, je Moskvo obiskal Viktor Orban, premier Madžarske, ki predseduje EU. Ruski predsednik Putin je dejal, da je mir mogoč le v primeru umika ukrajinskih sil iz regij Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson, in izrazil pričakovanje, da bo Orban o konfliktu v Ukrajini govoril v imenu EU. V Bruslju so pohiteli s pojasnilom, da madžarski premier za to ni prejel nobenega pooblastila. Orban je sicer zatrdil, da je bil z njegovim obiskom narejen prvi pomemben korak za vzpostavitev miru in da bo to delo nadaljeval.

Ukrajinski tankist v Časiv Jaru
Novice Ukrajinci obupali: umaknili so se s strateško pomembne točke
Robert Golob, predsednik vlade
Novice Premier Golob na vrhu zveze Nato ne bo podpisal varnostnega sporazuma z Ukrajino #video
Vladimir Putin
Novice Putin prekinitev ognja v Ukrajini pogojuje z mirovnimi pogajanji
Ne spreglejte