Ponedeljek, 15. 1. 2024, 7.35
3 mesece, 2 tedna
691. DAN VOJNE V UKRAJINI
Putin načrtuje obisk Severne Koreje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,78
Ruski predsednik Vladimir Putin načrtuje potovanje v sosednjo Severno Korejo.
Ruski predsednik Vladimir Putin načrtuje potovanje v sosednjo Severno Korejo, saj je prejel povabilo iz Pjongjanga, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je izrazil upanje, da se bo obisk zgodil v bližnji prihodnosti.
19.19 Švica in Ukrajina načrtujeta mirovni vrh za Ukrajino
16.58 Putin po navedbah Moskve načrtuje obisk v Severni Koreji
15.38 Evropske države od začetka vojne sprejele več kot 3.000 ukrajinskih bolnikov
12.49 V Rusiji obsodili več kot 200 ukrajinskih vojnih ujetnikov
12.37 Ukrajina trdi, da je sestrelila strateško pomembni ruski letali
10.09 ZN želijo za pomoč Ukrajini zbrati 4,2 milijarde dolarjev
7.51 V potapljaški obleki poskušal pobegniti prek reke Dnester
19.19 Švica in Ukrajina načrtujeta mirovni vrh za Ukrajino
Švica in Ukrajina želita organizirati mirovni vrh za mir v Ukrajini na najvišji ravni, sta danes sporočila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in nova švicarska predsednica Viola Amherd, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Povabilo Rusiji ni predvideno, je dejal Zelenski. Po napovedih ukrajinskega predsednika bodo povabljene vse države, ki podpirajo ozemeljsko celovitost Ukrajine.
Zelenski se je v Bernu srečal s švicarsko kolegico, preden se je odpravil na letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. "Naše ekipe jutri začenjajo priprave na izvedbo svetovnega mirovnega vrha v Švici," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski na novinarski konferenci po pogovorih. Časovnega okvira, kdaj naj bi vrh potekal, predsednika nista navedla.
Amherdova je dejala, da se bo načrtovanje konference začelo takoj, in dodala, da namerava Švica v okviru strategije mednarodnega sodelovanja za obnovo Ukrajine v obdobju 2025–2028 nameniti 1,5 milijarde švicarskih frankov (1,6 milijarde evrov).
Format takšnega vrha bi sledil štirim konferencam, ki so potekale od pomladi 2023 na Danskem, v Savdski Arabiji, Malti in v nedeljo v Davosu. Na konferenci o Ukrajini so v nedeljo varnostni svetovalci iz okoli 80 držav razpravljali o temeljih za mir v tej državi. V ospredju je bil mirovni načrt ukrajinskega predsednika Zelenskega. Načrt govori o osnovnih zahtevah za mir, ki jih je Kijev oblikoval v načrt v desetih točkah. Ti med drugim vključujejo umik Rusije iz vseh delov države, kazni za ruske vojne zločince in odškodnine.
16.58 Putin po navedbah Moskve načrtuje obisk v Severni Koreji
Ruski predsednik Vladimir Putin načrtuje potovanje v sosednjo Severno Korejo, saj je prejel povabilo iz Pjongjanga, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je izrazil upanje, da se bo obisk zgodil v bližnji prihodnosti.
Trenutno je na tridnevnem obisku v Moskvi severnokorejska zunanja ministrica Choe Son Hui, ki naj bi se sešla z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Peskov je dejal, da ni izključeno, da se bo sešla tudi s Putinom.
Rusija in Severna Koreja sta zgodovinski zaveznici, proti obema pa je mednarodna skupnost uvedla sankcije – proti Moskvi zaradi konflikta v Ukrajini, proti Pjongjangu zaradi jedrskega programa.
Severnokorejski voditelj Kim Džong Un, ki podpira rusko invazijo v Ukrajini, je lani jeseni obiskal Rusijo. Na ruskem daljnem vzhodu sta Kim in Putin domnevno razpravljala tudi o dobavah severnokorejskega orožja Rusiji.
Dobavo severnokorejskih raket Rusiji in njihovo uporabo proti Ukrajini je nedavno obsodilo približno 50 držav. Analitiki po poročanju dpa ocenjujejo, da si Pjongjang in Moskva kljub kritikam prizadevata razširiti medsebojno trgovino z orožjem.
15.38 Evropske države od začetka vojne sprejele več kot tri tisoč ukrajinskih bolnikov
Evropske države so v okviru mehanizma EU za civilno zaščito od začetka ruske agresije na Ukrajino pred skoraj dvema letoma sprejele več kot tri tisoč ukrajinskih bolnikov. Premestili so jih v bolnišnice v 22 državah, največ v Nemčijo, in sicer 949. Slovenija je sprejela dva ukrajinska bolnika.
"Danes smo presegli mejnik premestitve več kot tri tisoč ukrajinskih bolnikov v bolnišnice po vsej Evropi. Rad bi se zahvalil vsem 22 državam, ki so bolnikom, potrebnim zdravljenja, odprle vrata svojih bolnišnic. Skupaj rešujemo življenja," je danes sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Od marca 2022 so po podatkih komisije v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito izvedli 3.018 premestitev, veliko večino iz Ukrajine, poleg tega pa še iz Poljske in Moldavije. Gre za največjo tovrstno operacijo doslej. Največ bolnikov je sprejela Nemčija, in sicer 949, sledita Norveška s 348 sprejetimi bolniki in Poljska s 308. Slovenija je sprejela dva ukrajinska bolnika.
"Ne smemo si zatiskati oči pred grozodejstvi, s katerimi se Ukrajinci soočajo vsak dan. Ob ruskem nadaljevanju neusmiljenih napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo, vključno z bolnišnicami, je zagotavljanje nujne pomoči Ukrajini pomembnejše kot kdajkoli prej," je še dejal Lenarčič.
"Danes smo presegli mejnik premestitve več kot 3.000 ukrajinskih bolnikov v bolnišnice po vsej Evropi," je danes sporočil Lenarčič.
12.49 V Rusiji obsodili več kot 200 ukrajinskih vojnih ujetnikov
Ruske oblasti so na dolge zaporne kazni, tudi dosmrtne, obsodile več kot 200 ukrajinskih vojnih ujetnikov, so danes sporočili v Moskvi. Število v Rusiji in na zasedenih območjih v Ukrajini pridržanih ukrajinskih vojakov sicer ni znano, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo več tisoč.
"Več kot 200 pripadnikov ukrajinske vojske je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni zaradi umorov civilistov in slabega ravnanja z vojnimi ujetniki," je v pogovoru za rusko državno tiskovno agencijo RIA Novosti, ki jo povzema francoska AFP, povedal vodja ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin.
Obljubil je, da si bo Moskva še naprej prizadevala za pregon ukrajinskega vojaškega osebja.
Kijev skupaj z več mednarodnimi organizacijami sicer procese proti ukrajinskim vojnim ujetnikom označuje kot nezakonite.
Bastrikin je ob tem razkril nekaj podrobnosti o ruskem boju proti proukrajinskim sabotažam. Pojasnil je, da so ruske oblasti odkrile dokaze o sabotažah vlakov na območjih blizu meje z Ukrajino, kot je Brjansk, in tudi v sibirskih regijah Tjumensk, Tomsk, Novosibirsk ter regiji Komi na severozahodu Rusije.
"Ukrajinske posebne službe poskušajo izvajati subverzivne dejavnosti z uporabo terorističnih metod kljub morebitnim naključnim žrtvam," je dejal.
Povedal je še, da so ruske oblasti sprožile 273 postopkov zaradi širjenja lažnih informacij o ruski vojski in 81 postopkov zaradi diskreditacije ruskih sil.
Rusija je v zadnjem času zaostrila zakonodajo, ki jo uporablja za zatiranje kritikov, in kaznovala na tisoče ljudi, ki so obsodili vojaško kampanjo v Ukrajini.
12.37 Ukrajina trdi, da je sestrelila strateško pomembni ruski letali
Ukrajina je danes sporočila, da so njene letalske sile nad Azovskim morjem sestrelile strateško pomembni ruski letali, med drugim tudi izvidniško letalo A-50. V Moskvi teh poročil niso potrdili. Če bi se navedbe Kijeva izkazale za resnične, bi to po poročanju tujih agencij pomenilo velik udarec za Rusijo na območju, ki naj bi ga nadzirala.
Sestrelitev ruskih letal je na Telegramu potrdil tudi vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni, ki se je letalskim silam zahvalil za odlično načrtovano in izvedeno operacijo na območju Azovskega morja.
Ukrajinske letalske sile so na družbenih omrežjih danes objavile, da so sestrelili izvidniško letalo A-50 in letalo Il-22M, ki služi kot zračni poveljniški center. "Posebna operacija na območju Azova je bila uspešna," so zapisali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Sestrelitev ruskih letal je na Telegramu potrdil tudi vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni, ki se je letalskim silam zahvalil za odlično načrtovano in izvedeno operacijo na območju Azovskega morja.
Ukrajinska vojska sicer ni navedla, kako sta bili letali sestreljeni. Ukrajinski mediji pa so poročali, da je letalo za radarsko zaznavanje dolgega dosega A-50 izginilo z radarjev, potem ko je bilo zadeto nad jugovzhodno ukrajinsko pokrajino Zaporožje. Letalo Il-22M naj bi bilo zadeto nad Azovskim morjem in je zasilno pristalo v južnem ruskem mestu Anapa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Moskvi poročil o sestrelitvi njenih letal uradno niso potrdili. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novinarjem povedal, da nima nobenih informacij o incidentu, in dodal, da je treba nadaljnja vprašanja nasloviti na rusko obrambno ministrstvo.
Če bi se navedbe Kijeva izkazale za resnične, bi bil to hud udarec za ruske zračne sile, saj sta letali opremljeni z drago posebno opremo, izdelanih pa je bilo le manjše število teh letal. Ruske oborožene sile naj bi imele le kakih deset letal A-50 in približno enako število Il-22M, poroča dpa.
10.09 ZN želijo za pomoč Ukrajini zbrati 4,2 milijarde dolarjev
Za zagotavljanje humanitarne pomoči Ukrajini bi letos potrebovali 4,2 milijarde ameriških dolarjev oziroma nekaj več kot 3,8 milijarde evrov, so danes sporočili Združeni narodi. Ta znesek vključuje tudi 1,1 milijarde dolarjev pomoči za ukrajinske begunce v Vzhodni Evropi.
"Nedavni val ruskih napadov izpostavlja uničujočo ceno vojne za civilno prebivalstvo, zaradi hude zime so potrebe po humanitarni pomoči še nujnejše," sta po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočila visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi in koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths.
Po podatkih ZN bo letos v Ukrajini humanitarno pomoč potrebovalo 14,6 milijona ljudi, kar je skoraj 40 odstotkov prebivalstva. Upajo, da bodo s pomočjo lahko dosegli 8,5 milijona ljudi v Ukrajini ter 2,3 milijona beguncev in njihovih gostiteljskih skupnosti v Vzhodni Evropi.
Begunska kriza, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, je največja v Evropi po drugi svetovni vojni. Iz države je pobegnilo približno 6,3 milijona ljudi, ki so še vedno razseljeni, večinoma v evropskih državah.
"Države gostiteljice jim še naprej zagotavljajo zaščito in jih vključujejo v družbo, vendar številni kljub temu potrebujejo pomoč," je povedal Grandi. Dodal je, da se ukrajinski begunci ne bi smeli počutiti prisiljene v vrnitev domov, ker ne bi mogli preživeti, temveč mora biti njihova vrnitev postopna in prostovoljna.
ZN so lani za pomoč Ukrajini želeli zbrati 3,9 milijarde dolarjev, dosegli pa so 64 odstotkov tega zneska. Kljub temu so pomoč zagotovili 10,5 milijona ljudem v Ukrajini. Letos se osredotočajo na manj obsežne in ciljno usmerjene ukrepe, da bi v čim večji meri dosegli tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo.
7.51 V potapljaški obleki poskušal pobegniti prek reke Dnester
Ukrajinski mejni policisti so v reki Dnester v regiji Vinica ujeli moškega, ki je poskušal nezakonito prestopiti mejo. Po navedbah mejne straže je 35-letnik iz Harkova v potapljaški obleki s plavutmi poskušal priplavati v Moldavijo, poroča Ukrajinska pravda.
"Plavalca, ki je hotel preplavati razdaljo do obale sosednje države, je pravočasno odkril mejni policist. Da bi preprečili prekršek in nesrečo, so mejni policisti moškega potegnili iz vode s čolnom. Takoj so ga odpeljali na mesto, kjer je prejel čaj, da bi se ogrel," so sporočili mejni policisti.
Mejni policisti so videoposnetek operacije delili na YouTubu. Video prikazuje čoln, ki se giblje okoli moškega v vodi. Nato dve osebi s čolna pomagata moškemu splezati na plovilo. Zoper moškega je bil sestavljen prekrškovni zapisnik, ki se nanaša na nezakonit prehod oziroma poskus nezakonitega prehoda državne meje Ukrajine. Zadeva je bila posredovana sodišču, ki bo odločilo o kazni.
