Umrl še en Putinov sovražnik, povozil ga je avtomobil

15.01 Umrl ruski disidentski pesnik Rubinstein

Umrl je ruski pesnik Lev Rubinstein. Star je bil 76 let. Njegova hči je sporočila, da je umrl nekaj dni zatem, ko ga je povozil avtomobil. Rubinstein je bil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ključna osebnost sovjetske underground literarne scene, ki je kasneje protestirala proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Rubinstein velja za enega od ustanoviteljev ruskega konceptualističnega gibanja, literarne avantgarde, ki se je norčevala iz uradne doktrine socialističnega realizma v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. "Moj oče, Lev Rubinstein, je danes umrl," je na blogu zapisala njegova hči Maria. 

76-letnika je v ponedeljek med prečkanjem ulice v Moskvi zbil avtomobil, nato pa so ga v kritičnem stanju odpeljali v bolnišnico. Po navedbah moskovske uprave za promet "voznik ni upočasnil" vožnje. Po prvih informacijah gre za voznika, ki je v 12 mesecih storil že 19 prometnih prekrškov. Preiskava dogodka še poteka.

Pesnik je ustvaril lastno zvrst med poezijo in gledališčem, s pisanjem kratkih stavkov na kartice in branjem "pesmi z listkov" na odru. Njegova služba knjižničarja in sovjetska birokracija sta navdihnili njegove predstave, ki združujejo absurdno komedijo in improvizacijo.

Po razpadu Sovjetske zveze je pridobil sloves in njegova dela so izdajala glavna založniška podjetja. Odkrito je bil sovražen do vlade predsednika Putina, redno je protestiral proti represiji Kremlja in kršitvam človekovih pravic. Potem ko je Putin sprožil ofenzivo v Ukrajini, je bil Rubinstein eden od znanih pisateljev, ki so podpisali javno pismo, v katerem so obsodili "kriminalno vojno" in "laži" Kremlja, še poroča AFP.

14.43 Dan pred Svetovnim gospodarskim forumom o ukrajinskem mirovnem načrtu

V Davosu, kjer se v ponedeljek začenja 54. letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), danes poteka konferenca o Ukrajini. Varnostni svetovalci iz okoli 80 držav razpravljajo o temeljih za mir v tej državi. V ospredju je mirovni načrt ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po navedbah švicarskega zunanjega ministrstva je udeležbo na konferenci potrdilo okoli 80 držav, kar je mnogo več kot na prejšnjih treh takšnih konferencah lani na Danskem, v Savdski Arabiji in na Malti. 

Mirovni načrt, ki ga je Kijev prvič predstavil konec leta 2022, med drugim predvideva umik ruskih sil z vseh zasedenih ozemelj v Ukrajini – vključno s polotokom Krim, kazni za ruske vojne zločince, odškodnine in varnostna jamstva. Rusija načrt zavrača in ni vabljena na pogovore o njem. 

"Ostajamo odločeni, da zaščitimo naše svoboščine in preprečimo zločinski poskus (Vladimirja) Putina, da zgradi svoj novi imperij na naši zemlji," je v prispevku za časnik Neuen Zürcher Zeitung zapisal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, ki vodi današnjo konferenco skupaj s švicarskim zunanjim ministrom Ignaziom Cassisom. Poudaril je, da ta mirovni načrt ni seznam želja, temveč podrobno izdelan predlog. "Aktivno sodelovanje številnih tretjih držav mu bo dalo ogromno legitimnosti," je dodal. V Davos bo pripotoval tudi Zelenski. V torek naj bi nagovoril udeležence 54. letnega srečanja WEF.

Novi francoski zunanji minister Stephane Sejourne in njegova nemška kolegica Annalena Baerbock sta medtem na srečanju v Berlinu danes zatrdila, da bosta še naprej podpirala Ukrajino. "Popolnoma se strinjamo (...) da moramo podpirati Ukrajince tako dolgo, kot je potrebno," je na novinarski konferenci dejal Sejourne. Baerbockova pa je dodala, da bodo ostali "na strani Ukrajine, dokler bo potrebno, dokler se Rusija ne umakne" z ukrajinskega ozemlja. Opozorila pa je, da ruski predsednik Vladimir Putin v vojni "noče nehati" in se "ne ustavlja".

V drugi polovici februarja bosta minili dve leti, odkar se je začel ruski vojaški napad na Ukrajino. Razmere na fronti na vzhodu in jugu države so že mesece v slepi ulici. Kljub srditim bojem z izgubami na obeh straneh skoraj ni prišlo do sprememb na frontni črti, navaja dpa.

Ukrajina Rusiji med drugim očita vedno pogostejšo uporabo prepovedanega solzivca. Ukrajinski generalštab je sporočil, da so od začetka vojne našteli že 626 takšnih primerov. V prvih dneh januarja naj bi jih bilo 51. Granate z dražilnim plinom CS, ki ga marsikje uporablja tudi policija, naj bi ruske sile odvrgle z droni ali izstrelile s topništvom. Uporaba solzivca v vojni je prepovedana s konvencijo o kemičnem orožju, katere podpisnica je tudi Moskva. Neodvisne potrditve ukrajinskih informacij ni.

Novice Zagorelo skladišče največjega ruskega spletnega trgovca #video

Novice Ukrajinski vojni dobičkarji: kaj se dogaja s hoteli na Hrvaškem?

Novice V Rusiji aretirali moškega, osumljenega vohunjenja za Poljsko