Ugrabljeni Argentinec se je po 34 letih znova srečal s svojo družino

Pablo Javier Gaona Miranda je bil star komaj mesec dni, ko so ga ugrabili pripadniki vojske, ki so bili na oblasti v obdobju umazane vojne, med letoma 1976 in 1983. Organizacija za človekove pravice Babice Plaze de Mayo, ki se zavzema za vrnitev ugrabljenih ljudi med argentinsko umazano vojno sorodnikom, je potrdila, da je Pablo 106. otrok, ki so ga ugrabili v tistem času in ga po dolgih letih znova združili z družino.

Pablo je vedel, da je posvojen

Estela de Carlotta, predsednica Babic Plaze de Mayo, je povedala, da je Pablo stopil v stik z njimi, da bi mu pomagali odkriti njegovo pravo identiteto. "Pablo Javier je vedno vedel, da je posvojen," je povedala. Javier je vedno dvomil o svojem izvoru, saj mu je leta 2008 posvojiteljica razkrila, da je sin staršev, ki so izginili. S tem je mislila na dogodek, ko je vojaška hunta ugrabila njegove starše, Ricarda Gaona Paivo in Mario Roso Mirando, njega pa namestila v dom enega od vojaških polkovnikov.

Čeprav njegovih staršev niso nikoli več videli, so ga drugi člani družine še dolgo časa poskušali najti. Sreča se jim je nasmehnila po 34 letih, ko je Pablo želel izvedeti, od kje pravzaprav prihaja. "Vsem bratom sporočam, da imamo nečaka, ki je prvi vnuk in prvi nečak," je povedal stric Pabla Javierja.

Nekateri od ugrabljenih niti ne vedo, da ne živijo pri biološki družini

Po podatkih Babic Plaze de Mayo je bilo v času argentinske umazane vojne ugrabljenih več sto otrok, njihova usoda pa je ena najbolj bolečih zapuščin tistega obdobja, ki se ga številni Argentinci ne spominjajo radi. Takrat je bilo namreč več kot 30 tisoč Argentincev ugrabljenih ali pa je vojaška hunta poskrbela, da so izginili. Ugrabljene otroke so namestili v domove pripadnikov policije ali vojske, nekateri od njih pa so odrasli, ne da bi vedeli resnico.

Argentina počasi končuje to temno obdobje svoje zgodovine, in sicer s tem, ko so prejšnji mesec obsodili dva nekdanja pripadnika vojske, vojaškega diktatorja Jorgeja Videle in generala Reynalda Bignona, ki ju je obtožnica bremenila sistematičnih ugrabitev otrok političnih zapornikov.