Četrtek, 25. 4. 2024, 19.27
7 mesecev
Trumpov odvetnik pred vrhovnim sodiščem zagovarjal absolutno predsedniško imuniteto
Predsednik ZDA je imun pred kazenskim pregonom, tudi če ukaže umor političnega nasprotnika, je danes pred vrhovnim sodiščem odvetnik zagovarjal nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. V postopku v zvezi s Trumpovim spodnašanjem izidov predsedniških volitev pa je odvetnik posebnega tožilca sodišče prepričeval, da predsednik nima absolutne imunitete.
Vrhovno sodišče ZDA danes posluša argumente o tem, ali ima Trump imuniteto zaradi spodnašanja izida predsedniških volitev 2020, in bo prvič v zgodovini odločalo o tem, ali se lahko predsednika preganja za domnevna kazniva dejanja, ki jih je izvršil na položaju.
Trumpovi odvetniki vztrajajo, da ima predsednik imuniteto za vse, kar stori, in se pri tem sklicujejo na odločitev vrhovnega sodišča iz leta 1982 v civilni tožbi analitika zračnih sil Ernesta Fitzgeralda proti nekdanjemu predsedniku Richardu Nixonu. Fitzgeralda so odpustili, ko je leta 1970 opozoril na korupcijo pri nabavah vojaških letal, piše portal ameriške televizije CNN.
Vrhovno sodišče je takrat sklenilo, da predsednika zaradi uradnih dejanj ni mogoče civilno tožiti, ker bi ga strah pred tožbami oviral pri opravljanju njegovega dela.
Tožilstvo: Spodnašanje izida volitev ni uradna predsednikova dolžnost
Trumpov odvetnik John Sauer je pred sodiščem ponovil, da bi lahko kazenski pregon doletel le predsednika, ki je bil po ustavni obtožbi obsojen v senatu. Trumpa je republikanska večina v senatu v času mandata oprostila dveh ustavnih obtožb.
Michael Dreeben, odvetnik posebnega tožilca Jacka Smitha, je vztrajal, da ustavna obsodba ni predpogoj za kazenski pregon, poleg tega pa Trumpove aktivnosti pri spodnašanju izida volitev niso spadale v kategorijo uradnih predsednikovih dolžnosti.
Argument tožilstva je tudi ta, da je Nixon po odstopu s položaja sprejel pomilostitev naslednika Geralda Forda in s tem priznal, da se bivšega predsednika lahko kazensko preganja.
Bi se sodni pregoni usuli tudi na druge predsednike?
Sauer pa je med drugim opozoril, da bi nadaljevanje kazenskega pregona Trumpa sprožilo plaz podobnih pregonov preostalih še živečih bivših predsednikov ZDA in v prihodnje tudi sedanjega predsednika Joeja Bidna.
Baracka Obamo bi lahko na primer glede na to kazensko preganjali, ker je ukazal napad z brezpilotnim letalnikom na ameriškega državljana, Georgea Busha mlajšega pa, da je z lažnimi informacijami potegnil državo v vojno proti Iraku.
Dreeben je razložil, da ta in druga dejanja nekdanjih predsednikov niso bila kazniva dejanja, in zavrnil argument, da bi lahko bivše predsednike preganjali tudi zaradi spornih odločitev, napak ali politike. "Naš sistem ima dovolj varovalk, da prepreči politično motivirane pregone," je dejal.
Zvezna sodnica: Vsi smo enaki pred zakonom
Trumpovo sklicevanje na imuniteto sta doslej zavrnila zvezna sodnica Aileen Cannon, ki vodi sodni postopek po obtožnici posebnega tožilca Smitha v Washingtonu in zvezno prizivno sodišče.
Cannonova je med drugim spomnila, da ZDA niso monarhija in so pred zakonom vsi enaki, prizivno sodišče pa je sklenilo, da je javni interes za uveljavljanje kazenske zakonodaje v tem primeru pomembnejši kot sklicevanje na imuniteto.
Vrhovno sodišče ZDA svoje odločitve ponavadi objavi junija, ni pa jasno, ali bo tokrat morda pohitelo.
Zvezni sodni proces proti Trumpu zaradi spodnašanja izida volitev v Washingtonu do odločitve o imuniteti miruje, novembra pa ga čaka nov volilni spopad z Bidnom.