Četrtek, 15. 12. 2022, 6.33
1 leto, 11 mesecev
Svet ECB v zadnji letošnji dvig obrestne mere
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
V ECB so dvige obrestnih mer napovedali tudi v prihodnje. Najverjetneje bi lahko njihova rast trajala vsaj do konca prvega trimesečja 2023. Glede končne ravni obrestnih mer se na trgih omenja raven okoli treh odstotkov, pričakovanja sežejo tudi do 3,5 odstotka.
Svet Evropske centralne banke (ECB) bo na zadnji letošnji seji po napovedih vnovič dvignil osrednje obrestne mere za evrsko območje. Po dvakratnem zaporednem dvigu za 0,75 odstotne točke se tokrat pričakuje povišanje za 0,5 odstotne točke. Svet naj bi ob tem govoril tudi o načrtu za postopno zmanjševanje bilančne vsote ECB.
Svet ECB se je v luči rekordno visokih ravni inflacije sredi tega leta odločil za začetek zaostrovanja denarne politike, kar so v Frankfurtu poimenovali normalizacija.
Najprej so julija obrestne mere − glavna je bila dolgo časa pri nič odstotkih, depozitna pa celo v negativnem območju − zvišali za 0,5 odstotne točke, septembra in oktobra pa je sledil dvig za po 0,75 odstotne točke.
Skupno je šlo za rekordno dinamiko zvišanja obrestnih mer. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ECB je tako trenutno pri dveh odstotkih, za odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,25 odstotka, za odprto ponudbo mejnega depozita pa pri 1,50 odstotka.
Tokrat bi po pričakovanjih lahko sledilo zvišanje za 0,5 odstotne točke.
Umiritev dinamike med drugim sledi podatku o novembrskem nazadovanju inflacije z 10,6 odstotka na sicer še vedno visokih deset odstotkov. Prav tako bi lahko bil povod zanjo premislek o nekoliko manjšem zaviranju gospodarske dejavnosti v evrskem območju, ki se mu v 2023 obeta vsaj blaga recesija. ECB bo sicer prav danes objavila tudi nove napovedi za območje skupne valute.
Bo pa svet danes po napovedih razpravljal o načrtu za postopno zmanjšanje bilančne vsote ECB, ki je v času zadnjih kriz in izvajanja programov odkupovanja obveznic ter obsežnih dolgoročnih posojil bankam močno narasla. Konec novembra so imele centralne banke evrskega območja skupaj v okviru rednih programov odkupov v lasti okoli 3.257 milijard evrov obveznic, v okviru posebnega pandemičnega programa pa okoli 1.685 milijard evrov.
Potem ko so se neto nakupi v okviru teh programov že zaključili, je zdaj pričakovati še postopno zmanjšanje ponovnega investiranja zapadlih glavnic. Že zdaj pa je s spremembami obrestovanja dolgoročnih operacij refinanciranja bank ECB dosegla, da so banke v evrskem območju od konca oktobra predčasno odplačale za skoraj 750 milijard evrov.
