Sreda, 22. 5. 2024, 11.34
7 mesecev
Slovo od "Teheranskega mesarja": prišel je tudi vodja hamasovih palestinskih teroristov
Na žalno slovesnost za iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem, ki se ga je zaradi sodelovanja pri pobojih političnih nasprotnikov leta 1988 oprijel vzdevek Teheranski mesar, je prišel tudi vodilni predstavnik palestinske teroristične organizacije Hamas.
V iranski prestolnici Teheran se je po trditvah iranske državne televizije danes na žalni slovesnosti za ponesrečenim predsednikom Ebrahimom Raisijem zbralo več milijonov ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je ob začetku procesije vodil molitev pred krstami Raisija in drugih, ki so se smrtno ponesrečili v nedeljo v helikopterski nesreči.
Po molitvi se je procesija s krstami Raisija, zunanjega ministra Hoseina Amir-Abdolahiana in drugimi premaknila izpred teheranske univerze v smeri Trga svobode na zahodu prestolnice. Poleg višjih predstavnikov politike in vojske so se slovesnosti danes udeležili tudi tuji gostje, med njimi vodja političnega urada palestinske islamistične organizacije Hamas Ismail Hanija, je poročala iranska tiskovna agencija Isna.
Petdnevno žalovanje bo trajalo do petka
Hamenej je po nesreči razglasil petdnevno žalovanje, ki bo trajalo do petka. Raisija bodo v četrtek pokopali v šiitskem središču njegovega rojstnega mesta Mašhad. Na pogrebu pričakujejo tudi visoke predstavnike prijateljskih držav Irana, med drugim bo svojega predstavnika na pogreb poslala tudi Rusija.
Medtem ko so podporniki vlade žalovali za Raisijevo smrtjo, so njegovi nasprotniki pozdravili izgubo človeka, ki je bil pomemben del političnega vrha, ki zatira in zapira drugače misleče. V času konservativne Raisijeve vlade se je v Iranu okrepila represija, številni novinarji in aktivisti pa so bili zaprti.
Kdo je bil Ebrahim Raisi?
Ebrahim Raisi je bil rojen 14. decembra 1960 v Mašhadu. Prihajal je iz družine, katere prednik naj bi bil islamski prerok Mohamed, poroča portal euronews.com. Njegov oče je umrl, ko je bil star pet let. Raisi je šel v semenišče v svetem mestu Qom in se kasneje imenoval ajatola, šiitski klerik na visokem položaju.
Svojo kariero je začel po islamski revoluciji leta 1979, ki je strmoglavila iranskega šaha Mohammada Rezo Pahlavija. Do konca iransko-iraške vojne leta 1988 je bil imenovan za namestnika tožilca iranskega revolucionarnega sodišča. Nadzoroval je množične usmrtitve v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in kasneje vodil brutalno zatiranje protivladnih protestov. V tujini je zavzel ostro stališče v jedrskih pogovorih z Zahodom, sodeloval pa je tudi pri napadu na Izrael oktobra 2023.
Ebrahim Raisi je bil rojen 14. decembra 1960 v Mašhadu.
Zakaj Teheranski mesar?
Leta 1988 je bil Raisi najmlajši član štiričlanske komisije, ki se je neuradno imenovala Komisija smrti. Takratni vrhovni voditelj Islamske republike Iran ajatola Ruholah Homeini je izdal sodni dekret, s katerim je odredil usmrtitev vseh političnih zapornikov, vključno s komunisti in tistimi, ki so bili božji sovražniki. To je povzročilo usmrtitev na tisoče ljudi. Po številnih ocenah je bilo v Iranu ubitih najmanj 30 tisoč ljudi, po podatkih ameriškega Inštituta za mir pa so usmrtili od štiri do pet tisoč ljudi. Prav zaradi sodelovanja v komisiji, ki je neposredo bdela nad usmrtitvami zapornikov, se je Raisija prijel vzdevek Teheranski mesar.
Kmalu zatem so ga imenovali za generalnega državnega tožilca za provinci Karadž in provinci Hamadan. Takrat naj bi imel ključno vlogo pri mučenjih in usmrtitvah političnih nasprotnikov režima.
Julija 1999 je pravosodje pod pritiskom ministrstva za obveščevalne dejavnosti prepovedalo časopis Salam, kar je sprožilo proteste na različnih univerzah v Iranu. Veliko študentov so med protesti pridržali, Raisi pa je igral ključno vlogo pri tem, da je sodstvo te študente obsodilo, nekatere pa so celo mučili in jih usmrtili.
Umor Mahse Amini je povzročil množične proteste tako žensk kot moških, česar Iran doslej še ni videl.
Leta 2014 so Raisija imenovali za generalnega državnega tožilca Irana in v tem času, leta 2017, se je država soočila z gospodarskimi težavami, saj so jih doletele obsežne sankcije, ki so jih med drugim uvedle ZDA in EU. To je v Teheranu in drugih mestih povzročilo množične proteste, veliki protesti pa so bili tudi leta 2019 zaradi visokih cen goriv. V obeh primerih je Raisi kot vodja sodstva po poročanju medijev sodeloval pri umorih več kot 1.500 ljudi.
Raisi je bil leta 2021 izvoljen za predsednika Islamske republike Iran. Zbral je 62 odstotkov od 28,9 milijona glasov na volitvah, ki jih je zaznamovala najnižja udeležba v zgodovini Irana. Milijoni so ostali doma, drugi pa so glasovnice uničili. Nevladna organizacija Human Rights Watch je volitve označila za lažno. Med njegovo predsedniško kampanjo je v javnost pricurljal posnetek duhovnika, ki je govoril o Raisijevi vlogi pri množični usmrtitvi političnih zapornikov leta 1988.
Njegove stare navade so se nadaljevale tudi med njegovim predsedovanjem. Leta 2022 je Mahsa Amini, mlada ženska v svojih 20, umrla v policijskem priporu zaradi kršitve kodeksa oblačenja, ki je od žensk zahteval, da nosijo naglavne rute. Nova vlada je posledično uvedla kodeks oblačenja in morale. Smrt Mahse Amini je sprožila množične proteste tako žensk kot moških, česar Iran do takrat še ni videl. Iranske oblasti so zatrle demonstracije in pri tem ubile več kot 500 ljudi ter jih pridržale približno 22 tisoč.