Slovenski učitelj Lovrenc Habe v Avstriji: Minimalna plača je 2.100 evrov neto

Foto: Gaja Hanuna Lovrenc Habe iz Črnega Vrha nad Idrijo je učitelj razrednega pouka. Študij je končal na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, potem pa izkušnje pridobival na več različnih mestih. V času pripravništva je bil zaposlen v Dijaškem domu Tabor v Ljubljani in Dijaškem domu Koper, še prej v času prakse v domači Osnovni šoli Črni Vrh nad Idrijo, določeno obdobje tudi na podružnici Osnovne šole Idrija – v Godoviču ter na Osnovni šoli v Šmarjah pri Kopru. Trenutno je zaposlen v dijaškem domu dvojezične višje šole za Gospodarske poklice v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem. Prav tako je izkušnje pridobival na Zavodu za izobraževanje UMMI Koper, kjer so v obliki videoposnetkov in delavnic s kolegi pedagogi pripravljali nasvete za starše, učence in učitelje, tri leta pa bil tudi asistent na Pedagoški fakulteti v Kopru.

Leta 2019 je na seji akademskega zbora Pedagoške fakultete univerze na Primorskem prejel nagrado za izjemne dosežke na področju obštudijskih dejavnosti, leto kasneje tudi nagrado za študente Univerze na Primorskem. V času študija je bil aktiven član in podpredsednik Študentskega sveta UP PEF in vsa leta študija spremljal študentsko dogajanje na Univerzi ter predvsem za Radio Koper poročal o problematiki mladih. Novembra 2016 je prejel status kulturnika/umetnika na Univerzi na Primorskem, ustanovil je PEF teater in ga dve sezoni s kolegi vodil, bil urednik časopisa Novi PEFeron, še danes pa je aktivni član alumni kluba UP PEF.

Poleg pedagoškega dela je tudi večletni sodelavec Radia Kranj, kjer je urednik Študentske oddaje, občinski svetnik Občine Idrija, član Kulturno-umetniškega društva Medvedje Brdo in član Kulturno-umetniškega društva Sloga Črni Vrh. Za aktivno delovanje v njem je leta 2020 prejel nagrado Občine Idrija. Skrbi za spletno stran KS Črni Vrh, enkrat na leto v domačem kraju izda tiskani izvod črnovrških novic, ki jih je poimenoval Habetove novice. Letos je izšla 97. številka.

Odraščal je v družini 12 otrok v Črnem Vrhu nad Idrijo.

Kakšno delo imate v Avstriji, kje in koliko časa?

Sem vzgojitelj v internatu/dijaškem domu višje šole za gospodarske poklice v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem. Šola je dvojezična, uporabljamo oba jezika, tako nemščino kot slovenščino. V internatu so pretežno dijaki iz Slovenije, ki prihajajo iz Ljubljane, Posočja, Gorenjske, Dolenjske, nekaj pa je tudi koroških Slovencev. 

Učiteljev v Sloveniji primanjkuje, vi ste se odločili oditi v tujino, v Avstrijo. Kaj je botrovalo vašemu odhodu? 

Pedagogov v Sloveniji je po mojem veliko, ampak zaradi takih in drugačnih razlogov niso zaposleni v šolah. Sem zelo zadovoljen, ker sem opravil vse, kar sem v Sloveniji nameraval opraviti. Napisal sem magisterij, naredil strokovni izpit, delal z dijaki, z učenci na več osnovnih šolah in na podružničnih, pred letom dni pa se mi je pokazala nova priložnost in sem jo izkoristil. Ponudili so mi delo z mladino in to je meni v posebno veselje. Mladi imajo vedno ogromno idej, imajo bogato domišljijo in so brez večjih predsodkov. So še svobodni in živahni, kar običajno s prvo zaposlitvijo, prvimi položnicami, najemninami in podobno izgine. 

Povabilo sem sprejel tudi zato, ker me je zanimalo, kako šolstvo deluje v Avstriji. Tudi nemščine se prej nikoli nisem učil, zato mi je zdaj to pravi izziv. Takoj, ko sem izvedel, da bom šel na delo v Avstrijo, sem se na ljudski univerzi v Kopru vpisal na tečaj nemščine, zdaj pa se učim na delovnem mestu, prek aplikacij, letos pa imam namen vpisati še en tečaj. 

"Sem zelo zadovoljen, ker sem opravil vse, kar sem v Sloveniji nameraval opraviti. Napisal sem magisterij, naredil strokovni izpit, delal z dijaki, z učenci na več osnovnih šolah in na podružničnih, pred letom dni pa se mi je pokazala nova priložnost in sem jo izkoristil," je povedal mladi učitelj Lovrenc Habe, ki se je odločil, da se kot učitelj oziroma vzgojitelj preizkusi tudi v sosednji Avstriji. Foto: Gaja Hanuna

Je razlog za odhod tudi boljša plača? Kolikšna je plača učitelja v Avstriji?

Absolutno. Minimalna avstrijska plača za učitelja je 2.100 evrov neto. Tu sta všteta še malica in prevoz, saj v Avstriji dodatkov zanju ni.

Ali tudi v Avstriji primanjkuje učiteljev? S katerimi izzivi se soočajo šole, učitelji, šolski sistem v Avstriji? 

Tudi v Avstriji primanjkuje učiteljev, na avstrijskem Koroškem pa predvsem slovensko govorečih učiteljev. Veliko pa primanjkuje tudi učiteljev verouka, namreč verouk je v Avstriji obvezen predmet in se ga izvaja v šoli. Na verouku se učenci ne učijo le o katoliški veri, temveč obravnavajo vse vere. Lahko pa ima učenec namesto predmeta verouk predmet etiko. Tudi na naši šoli izvajamo oba predmeta, saj so naši dijaki tako katoličani kot ateisti.

Kaj vam je pri avstrijskem šolskem sistemu najbolj všeč in to v Sloveniji pogrešate ali pa obratno, kaj iz slovenskega šolskega sistema pogrešate v Avstriji? 

Meni se je narisal nasmešek na obraz, ko sem videl, koliko manj birokracije je v šolstvu v Avstriji v primerjavi s Slovenijo. Računalnika mi velikokrat sploh ni treba prižgati. V Sloveniji je treba napisati zapisnik za vsako stvar, opomnik za vsako malenkost, da ne govorimo o tožbah staršev, za katere je treba zapisati popolnoma vse, kar se je zgodilo. Tega je v Avstriji bistveno manj. V Sloveniji je z vsako novo vlado, z vsakim novim ministrom za pedagoge uvedena neka dodatna stvar, ki jo morajo spremljati in zapisati. Noben minister še ni uvedel sprememb v smeri, da bi pedagogi imeli manj dela z birokracijo. To bi v Sloveniji lahko prepolovili. V Avstriji je ključno to, da ti kot učitelj učenca vidiš in mu nameniš pozornost. Bistveno več poudarka je na pozornosti učencem in na medsebojnih odnosih, ne pa na papirjih. 

Lovrenc Habe s svojo nogometno ekipo na srečanju katoliških dijaških domov. Foto: Osebni arhiv

Poleg tega bi si v Sloveniji želel malo več pouka finančne pismenosti, Slovenci smo namreč zelo slabo finančno pismeni. 

V Avstriji je odlično tudi to, da imajo dijaki po opravljeni srednji šoli lahko več poklicev. Na naši šoli na primer imajo po koncu, torej po petih letih šolanja, štiri poklice. So ekonomski tehniki, gastronomski tehniki, turistični tehniki in imajo narejeno splošno maturo. Ko se dijaki vrnejo nazaj v Slovenijo, lahko gredo na katerokoli fakulteto. Res je, da šolanje traja pet let, je zahtevno, a imaš potem več poklicev. 

Prednost v Avstriji je tudi ta, da se v srednjih šolah da več poudarka vajeništvu, torej praksi. Šola se poveže z različnimi podjetji in dijaki gredo po treh letih za pol leta v nek delovni proces. 

Na drugi strani pa je v Sloveniji dobro, ker sta jutranje varstvo oz. varstvo pred poukom (Frühbetreuung) ter podaljšano bivanje – popoldansko varstvo (Nachmittagsbetreuung) zastonj. To je v Avstriji skoraj povsod plačljivo – odvisno od zveznih dežel in socialnega položaja staršev. 

"V Avstriji je šolski sistem nekoliko drugačen kot v Sloveniji. Najprej gredo otroci v štiriletno ljudsko šolo t. i. Volkschule, po štirih letih, ko imajo učenci deset let, pa se lahko odločijo za nižjo gimnazijo ali nižjo sekundarno šolo (Hauptschule ali Neue Mittelschule). Še po štirih letih šolanja oziroma po evropski devetletki sledi šolanje na višji gimnaziji, srednji strokovni šoli ali višji šoli, katere primer je tudi Višja šola za gospodarske poklice v Šentjakobu v Rožu, ki traja pet let. 

Šolsko leto se na Koroškem začne teden dni kasneje, konča pa 14 dni pozneje kot v Sloveniji. Vmes imamo podaljšane božične počitnice do vključno svetih treh kraljev, imamo tudi teden dni velikonočnih počitnic. Nimamo pa prvomajskih." Višja šola Št. Peter (HLW ST. Peter) v Šentjakobu v Rožu Foto: Osebni arhiv

So v avstrijskih šolah dovoljeni mobilni telefoni? 

Zelo sem vesel, da se na avstrijskem Koroškem z novim šolskim letom telefon v šolah ukinja. V naši šoli bomo imeli v vsakem razredu boks in zjutraj, ko bodo učenci prišli, bodo v ta boks morali oddati svoje mobilne telefone in ga dobili nazaj, ko bodo šolo zapustili. Seveda se že pojavljajo špekulacije, da si bodo prinesli star telefon in ga dali v boks, novega pa imeli pri sebi, ampak naloga učiteljev bo, da to spremljamo. 

Sam opažam, da dijaki, ki so že doma dobili dobro lekcijo, kako uporabljati pametne telefone, znajo mobitele zelo dobro izkoristiti za učenje. Nameščene imajo nekatere aplikacije, kot je Google Lens, s katero si pomagajo pri prevajanju, saj imajo vse učbenike v nemščini. Ta aplikacija jim še posebej prav pride v prvem letniku, ko še niso vešči nemščine. Seveda pa morajo biti pozorni na popačene prevedene besede.

V dijaškem domu jim telefone, ko je ura deset zvečer, lahko tudi vzamemo. Ko je ura 22.01 imamo vzgojitelji pravico dijakom vzeti mobilni telefon in ga jim tudi vzamemo. Nazaj ga dobijo naslednje jutro, če se upirajo, pa ga jim za kazen vrnemo šele v petek. To avtonomijo imamo in vodji doma sem hvaležen za to. Mlad človek rabi meje. Čeprav starši in pedagogi mislimo, da gremo otrokom na živce, ker jim postavljamo meje, te morajo biti. Otroci namreč iščejo meje in ko jih dobijo, se počutijo varno. 

"Ko je ura 22.01 imamo vzgojitelji pravico dijakom vzeti mobilni telefon in ga jim tudi vzamemo. Nazaj ga dobijo naslednje jutro, če se upirajo, pa ga jim za kazen vrnemo šele v petek," ukrepe v dijaškem domu opiše Habe. Foto: Gaja Hanuna

Koliko časa v Avstriji običajno otroci preživijo v šoli in kaj vse jim je tam na voljo?

Veliko časa. Od 7.45 pa tudi do 17.30 popoldne. Precej več kot v Sloveniji. To pa zato, ker imajo po petih letih šolanja štiri poklice in ogromno prakse. Je pa vedno več poudarka na aktivnih odmorih, zjutraj pred poukom bomo skušali uvesti tudi od deset- do 15-minutni sprehod ali razgibavanje. 

Imajo otroci v Avstriji tudi športne, naravoslovne in druge dneve, šolo smučanja, plavanja? Koliko časa trajajo in kdo krije stroške? 

Na naši šoli imamo vse te dneve. Prispevek zanje šola pobira na začetku leta. 

Kako je z ocenjevanjem v Avstriji? Kdaj začnejo z ocenami?

 V Avstriji je ocena ena najboljša ocena, pet pa najslabša. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se navadil na to. Na naši šoli sta dva semestra, vmes je konferenca, podobno kot v Sloveniji. Ocenjevanje začnemo že v začetku oktobra. 

Je znanje otrok iz Slovenije primerljivo z znanjem otrok v Avstriji ob koncu osnovne šole? 

V naši šoli se združijo tako koroški Slovenci, ki so šli skozi avstrijski sistem, in Slovenci, ki so šli skozi slovenskega, in zdi se mi, da je njihovo znanje, z izjemo nemščine, primerljivo. So zelo kompatibilni in kakšnih večji težav nisem zaznal.  

Nogometna ekipa Foto: Osebni arhiv

Poučevanje oziroma delo z učenci na dvojezični šoli je zagotovo poseben izziv. Kaj vas je najbolj presenetilo, kaj vam predstavlja največji izziv? 

Kot že omenjeno, me je presenetilo to, da imaš po petih letih šolanja lahko štiri poklice. To bi bilo po mojem mnenju smiselno uvesti tudi v Sloveniji. Konec koncev se predmet matematike za vse te poklice izvaja enako, prav tako tehnika, družboslovje, geografija, različni pa so le strokovni predmeti. Pouk se sicer podaljša za od šest do osem ur na teden, a imaš potem več poklicev, nazivov. 

Odlično je tudi to, da imamo slovenski in nemški mesec. Torej en mesec pouk poteka v slovenščini, naslednji mesec v nemščini in tako se izmenjuje naprej. 

Imamo pa v šoli tudi več dogodkov, ki so namenjeni tako za šolski okoliš kot za širšo javnost. Na primer maturantski ples je v Sloveniji namenjen le učiteljem, staršem in dijakom, v Avstriji pa lahko pride kdorkoli, plača vstopnino in je na maturantskem plesu. Je pa maturantski ples vedno novembra, saj imajo spomladi dijaki veliko dela in učenja za maturo. 

Lovrenca Habeta je v Avstriji najbolj presenetilo to, da imajo učenci po petih letih šolanja lahko štiri poklice. Foto: Gaja Hanuna Kako ste se vi prilagodili na življenje v zamejstvu? Ali pri vsakodnevnih obveznostih več uporabljate slovenščino ali nemščino? Ali ljudje na primer v trgovini, na banki, pošti, pri zdravniku, pri prostočasnih aktivnostih, na ulici govorijo pretežno nemško ali slišite tudi slovenščino? 

Absolutno je več nemščine. Slovenščina kar izumira, čeprav obstajajo zelo močna društva, ki vedo o Sloveniji, slovenskih praznikih in drugih značilnostih več kot jaz. Res so ponosni in vse te praznike tudi praznujejo. Največ izkušenj z njimi sem dobil v župnijskem pevskem zboru v Celovcu. To je tudi ena od skupnosti, ki neguje slovenščino. Vožnjo v službo pa mi krajša radio Agora, kjer imajo kar nekaj slovenskega programa, na njem pa slišim, da se skoraj vsak dan na Koroškem zgodi kakšen kulturni ali športni dogodek za Slovence.  

Slovenska skupnost na avstrijskem Koroškem je v začetku avgusta poročala, da je na nogometni tekmi v Celovcu sodnik od trenerja slovenskega kluba zahteval, da z igralci govori nemško, čeprav pravila nogometne zveze dopuščajo komunikacijo v kateremkoli jeziku. Kako vi vidite ta incident? Ste sami kdaj doživeli kaj podobnega? Je bila slovenščina kdaj konkretno nezaželena?

Če vprašaš koroške Slovence, je ta dogodek zanje grozen. To se ne bi smelo dogajati. Mislili so, da so negativna nastrojenost, vandalizem in rivalstvo med narodi pokopani, ampak taki dogodki pokažejo nasprotno. Načeloma je še vedno veliko dogodkov dvojezičnih in sobivanje krasno poteka, ampak prireditve niso tako medijsko odzivne. Potem pa pride takšen dogodek in pusti črn madež …

Lovrenc Habe je z delom in življenjem v Avstriji trenutno zadovoljen in upa, da bo tako tudi ostalo. Foto: Gaja Hanuna Sam kakšne zelo negativne izkušnje nimam, sem pa bil nekoliko neprijetno presenečen ob obisku upravne enote v Celovcu. Avstrijska državna pogodba veleva, da bi na upravni enoti moral dobiti slovensko govorečega zaposlenega, s katerim bi v slovenščini urejal dokumente začasnega bivališča, vendar ga nisem dobil in sem stvari moral urediti v nemščini. Pri tem mi je bila v veliko pomoč moja sestra, ki odlično govori nemško. Tudi na zavarovalnici, pošti in pri zdravniku je vse v nemščini. 

Je torej slovenščina v zamejstvu ogrožena? 

Ne bi uporabil še tega pridevnika. Za zdaj še živi. Na ulici tu in tam še slišiš mlade ljudi, ki govorijo slovenščino, vendar redko. Nekaj slovenščine je še žive, kako bo v prihodnosti, pa je zelo težko reči. Bi se pa zagotovo Slovenci od koroških Slovencev lahko naučili narodne pripadnosti, zavesti. Zato je moj argument, da slovenščina na avstrijskem Koroškem ni ogrožena. 

Kako pa vam je sicer všeč življenje čez mejo? Nameravate tam ostati? 

Izkušnje, ki sem jih v enem letu pridobil v Avstriji, so morda romantične, lahko, da se bodo s časoma tudi spremenile in ne bom več tako navdušen. Za zdaj pa mi je dobro in upam, da bo tako tudi ostalo. Kako bo v nadaljevanju, še ne vem. 

Novice Mladi učitelj Lovrenc Habe: Plače so problem! Naj si nehajo zatiskati oči. Mlad človek potrebuje denar.