Kallas: EU bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom

19.15 Kallas: EU bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom

Evropska unija bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je po zasedanju zunanjih ministrov EU napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Med članicami, ki so se zavzemale za pregled sporazuma, ki med drugim vključuje spoštovanje človekovih pravic, je bila tudi Slovenija.

"Iz razprave je razvidno, da velika večina podpira pregled izvajanja drugega člena našega pridružitvenega sporazuma z Izraelom. Zato bomo to izvedli," je povedala Kallas. Drugi člen sporazuma, ki ureja predvsem trgovinske odnose med EU in Izraelom, določa, da odnosi med stranema temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot.

Koliko članic je podprlo pregled, visoka zunanjepolitična predstavnica ni želela povedati. Vendar pa visoka podpora po njenih besedah kaže na to, da članice vidijo, da so razmere v Gazi zaradi izraelske blokade dostave humanitarne pomoči nevzdržne. "Želimo pomagati ljudem. Želimo odpravo blokade humanitarne pomoči, da bo dosegla ljudi," je dejala Kallas, ki je razmere v palestinski enklavi označila za katastrofalne.

Te so posledica izraelske blokade dostave humanitarne pomoči, ki je trajala od začetka marca do ponedeljka, ko je v enklavo znova prispela pomoč. Zunanjepolitična predstavnica o nadaljnjih korakih v okviru pregleda ni želela govoriti. "Sprožili bomo pregled, vmes pa upamo, da bo humanitarna pomoč odblokirana in da se bodo razmere izboljšale."

Med članicami, ki so se zavzemale za pregled sporazuma, je bila tudi Slovenija. Tako je podprla poziv Španije in Irske, ki sta k pregledu sporazuma pozvali že februarja lani.

Zunanji ministri Španije, Irske, Slovenije in Luksemburga so visoko zunanjepolitično predstavnico EU k temu znova pozvali v ponedeljkovem pismu. Podobno pobudo je v začetku meseca podal nizozemski zunanji minister.

Po neuradnih informacijah je sicer pregled podprlo 17 držav članic, med katerimi med drugim ni bilo Nemčije in Italije.

16.30 Fajon: Slovenija preučuje možnost uvedbe sankcij proti Izraelu

Slovenija skupaj s Francijo in Irsko preučuje možnost uvedbe sankcij proti Izraelu, ki krepi napade na Gazo, je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU povedala ministrica Tanja Fajon. Obenem je podprla izjavo Združenega kraljestva, Francije in Kanade, ki so Izraelu zagrozili s konkretnimi ukrepi.

"Pridružujem se pozivu Francije, Kanade in drugih držav, ki zaostrujejo grožnje s sankcijami proti Izraelu, če se ne ustavi ta morija," je povedala Fajon. Dodala je, da je Slovenija že dlje časa v krogu majhne skupine držav, ki se zavzema za zaostrovanje sankcij proti Izraelu, tudi trgovinskih.

Kot je še spomnila, so v Sloveniji že pred časom začeli pregledovati, kakšne so možnosti za uvedbo sankcij na nacionalni ravni na področju trgovine, ki je sicer zelo omejena. Po besedah ministrice so v stikih s Francijo, ki dela podobno, in z Irsko. Skupaj pregledujejo, kako bi lahko uvedli sankcije proti Izraelu, če EU tega ne bo sposobna enotno storiti, je pojasnila.

14.02 ZN: Izrael še sto tovornjakom s pomočjo dovolil vstop v Gazo

Združeni narodi so danes sporočili, da so od Izraela prejeli dovoljenje za vstop še približno sto tovornjakov s pomočjo v Gazo, kamor se po popolni izraelski blokadi počasi znova steka humanitarna pomoč. Pri svetovni organizaciji upajo, da bodo pošiljke s pomočjo odobrene za vstop v od vojne uničeno enklavo najkasneje do srede.

Foto: Reuters

Tiskovni predstavnik Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) Jens Laerke je v Ženevi povedal, da so prejeli odobritev za vstop v palestinsko enklavo za približno sto tovornjakov.

Kdaj bi lahko vstopili na območje Gaze, ni natančno vedel, je pa izrazil upanje, da bodo pošiljke s pomočjo pregledane in odobrene za vstop v enklavo še danes ali najkasneje do srede, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ko namreč izraelska vojska dovoli tovornjakom vstop v Gazo, jih prevzamejo ekipe ZN, ki nato poskrbijo za razdelitev pomoči na območju enklave.

V ponedeljek so ZN dobili dovoljenje za vstop prvih devetih tovornjakov, na katerih je hrana za dojenčke, kar so pri svetovni organizaciji po enajstih tednih popolne izraelske blokade označili za "kapljico v morje" glede na potrebe. Cogat, organ izraelskega obrambnega ministrstva, pristojen za palestinske civilne zadeve, je pozneje sporočil, da je 93 tovornjakov ZN s pomočjo prek mejnega prehoda Kerem Šalom vstopilo v Gazo. Tovornjaki so v enklavo med drugim pripeljali moko, hrano za dojenčke, medicinsko opremo in zdravila, je še dodal Cogat.

Pet tovornjakov, ki so bili odobreni v ponedeljek, je doslej prečkalo mejni prehod Kerem Šalom, ZN pa so danes prejeli dovoljenje za njihov prevzem, je še povedal Laerke in dodal, da naj bi danes tudi začeli razdeljevanje pomoči.

Izrael je blokado humanitarne pomoči za Gazo uvedel 2. marca, saj trdi, da pomoč pristane v rokah vladajočega palestinskega islamističnega gibanja Hamas. Zaradi blokade se je znašel pod velikim mednarodnim pritiskom. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je v ponedeljek opozoril, da v Gazi strada dva milijona ljudi.

Med dvomesečno prekinitvijo ognja med Izraelom in Hamasom v začetku leta je v Gazo sicer vsak dan vstopilo do 600 tovornjakov s humanitarno pomočjo.

14.00 Pogajanja o Gazi zastala zaradi temeljnih razhajanj

Pogajanja o premirju v Gazi v Katarju so zastala zaradi temeljnih razhajanj med obema stranema, je danes povedal katarski premier Mohamed bin Abdulrahman Al Tani. Novo izraelsko ofenzivo je označil za nesprejemljivo ter znova pozval k mirni rešitvi, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Krogi pogajanj, ki so v zadnjih nekaj tednih potekali v Dohi, žal še niso pripeljali nikamor, saj med obema stranema obstajajo temeljna razhajanja," je dejal premier.

Ena stran si namreč prizadeva za delni dogovor, druga pa za končanje vojne, je še pojasnil. "S kakršnimi koli predlogi nismo mogli premostiti tega," je dodal.

Z zadnjo okrepitvijo vojaške kampanje v Gazi je Izrael po oceni al Tanija preložil priložnost za diplomatsko končanje vojne, kar je po njegovem prepričanju edini način, kako se bo končala. Pri tem je bil kritičen do napadov, ki bodo vodili še v dodatne smrtne žrtve tako med Palestinci kot talci.

Iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so zvečer sporočili, da se bodo glavni izraelski pogajalci po tednu dni intenzivnih pogajanj vrnili v Izrael na posvete, medtem ko bo delovna skupina zaenkrat ostala v Dohi. Dodali so, da je Izrael sprejel ameriški predlog za vrnitev talcev, Hamas pa da ga zavrača, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pri posrednih pogovorih med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, v katerih posredujejo ZDA, Egipt in Katar, že več mesecev niso dosegli napredka. Hamas vztraja pri dokončni prekinitvi spopadov. Izrael pa si želi prekinitev ognja, med katero bi izpustili talce, nato pa želi nadaljevati spopade.

Izraelska vojska je pred dnevi okrepila ofenzivo v Gazi. Od takrat je bilo v enklavi ubitih več sto Palestincev. Prebivalstvo se obenem od začetka marca sooča s popolno blokado dobav pomoči.

Izrael je v ponedeljek zaradi mednarodnega pritiska dovolil vstop devetih tovornjakov s hrano. Glede na katastrofalne razmere v oblegani enklavi so Združeni narodi to opredelili kot kapljo v oceanu potreb prebivalstva.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu obenem napoveduje zavzetje celotne Gaze in dokončen poraz Hamasa.

13.20 Poziv Levice vladi: Prekinite vsakršno sodelovanje z izraelsko vlado!

Napoved izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da bo Izrael prevzel popoln nadzor nad območjem Gaze, je nedvoumen korak k dokončni okupaciji in sistematičnem izbrisu palestinskega ljudstva. "Ne gre za vojaški spopad in vprašanje varnosti, na kar se sklicuje Izrael, temveč za načrtovani zločin, ki ga mednarodno pravo pozna pod imenom genocid," je v izjavi za javnost dejal Matej Tašner Vatovec, vodja poslanske skupine Levica.

Kot je dodal, Izrael Gazo že več kot leto in pol oblega, bombardira in strada. V tem času je bilo ubitih več kot 50 tisoč ljudi. Zdaj pa premier države, ki se še vedno razglaša za demokracijo, napoveduje prevzem popolne oblasti nad uničenim ozemljem, kjer ljudje umirajo zaradi lakote in pomanjkanja zdravil. Danes v Gazi umirajo otroci, ki nikoli niso držali orožja. Umirajo od lakote, ker so Palestinci. To ni vojna. To je iztrebljanje in hkrati priznanje, da je lakota politično orodje izraelske vladajoče politike. In svet, ki ob tem molči ali računa, koliko političnega kapitala si lahko privošči izgubiti, je sokriv, poudarja Tašner Vatovec.

Levica in tudi sam osebno to dejanje najostreje obsojajo, je zatrdil Tašner Vatovec. Gre za kršitev vseh mednarodnih norm in temeljnih etičnih načel. Ne obstaja več noben izgovor, nobena zadržanost, ki bi upravičila molk. In vsak dan, ko mednarodna skupnost ne ukrepa, je dan soglasja. Slovenija pri tem ne sme biti tiha. Ne sme biti zmerna. Ne sme biti oportunistična, je zapisal.

"Zato vlado RS pozivam k takojšnji prekinitvi vseh oblik sodelovanja z izraelsko vlado. Odpoklic slovenskega veleposlanika iz Izraela. Embargo na orožje in druge ekonomske sankcije proti režimu, ki množično ubija. In jasno, nedvoumno izjavo, da Izrael v Gazi izvaja zločin proti človeštvu. Če tega ne izrečemo zdaj, ko so polja Gaze polna trupel in pepela, potem bomo kmalu izgubili še zadnjo pravico govoriti o človekovih pravicah. Ne kot politiki. Kot ljudje," je sklenil Tašner Vatovec.

11.01 Fletcher: V naslednjih 48 urah lahko umre 14 tisoč dojenčkov

Generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve Tom Fletcher je povedal, da pomoč v Gazi ni dosegla še nikogar in da bi lahko v naslednjih 48 urah zaradi tega umrlo 14 tisoč dojenčkov, je poročal BBC.

Čeprav je ponedeljek v Gazo prišlo pet tovornjakov, Fletcher ponavlja, da je to le "kaplja v morje" in da so tovornjaki s pomočjo na drugi strani meje ter sploh še niso dosegli skupnosti. Fletcher pravi, da so zaloge na tovornjakih "otroška hrana in prehrana" in se hkrati boji, da bo v naslednjih 48 urah umrlo 14 tisoč dojenčkov, če zaloge ne bodo prispele do njih.

Kako so Združeni narodi prišli do številke 14 tisoč? Novinarka BBC-ja Anna Foster je Toma Fletcherja vprašala, kako ZN sklepajo, da lahko brez dodatne pomoči v naslednjih 48 urah umre 14 tisoč dojenčkov. Kot je pojasnil Fletcher imajo "močne ekipe na terenu" in dodal, da je bilo veliko ubitih.

Kot je še povedal, imajo na terenu še vedno veliko ljudi, ki so v zdravstvenih domovih, v šolah ... in, "ki poskušajo oceniti potrebe".

Novice Novi napadi: ubitih več kot trideset ljudi, med njimi polovica otrok

10.43 V novih izraelskih napadih na Gazo več deset mrtvih

V novih izraelskih napadih na območje Gaze je bilo ponoči po navedbah palestinskih zdravstvenih oblasti ubitih najmanj 60 ljudi. Potem ko je izraelska vojska pred dnevi okrepila ofenzivo v Gazi s ciljem poraziti islamistično skupino Hamas, je bilo v enklavi ubitih na desetine Palestincev, poročajo tuje tiskovne agencije.

Palestinska tiskovna agencija Wafa je poročala, da je bilo med drugim v mestu Deir al Balah v osrednjem delu Gaze ubitih 12 ljudi, o žrtvah so poročali tudi v mestu Han Junis na jugu enklave in z območja v bližini mesta Gaza.

Ekipe civilne zaščite so ponoči v bolnišnice prepeljale najmanj 44 mrtvih, večinoma žensk in otrok, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik agencije za civilno zaščito.

V mestu Gaza je bilo v napadu na poslopje šole, v katero so se zatekli razseljeni ljudje, ubitih osem ljudi. Kot poroča AFP, je bilo 15 ljudi ubitih v napadu v bližini begunskega taborišča Nusejrat, o žrtvah so poročali tudi po izraelskem napadu na hišo v begunskem taborišču Džabalija.

Izraelska vojska že več dni krepi napade na območje Gaze in poudarja, da je njen cilj uničenje Hamasa in osvoboditev talcev. Po navedbah palestinske civilne zaščite je bilo v ponedeljek na območju Gaze ubitih 92 ljudi.

Po skoraj trimesečni blokadi je Izrael v ponedeljek dovolil vstop majhnih količin osnovne pomoči v Gazo, kjer po opozorilih Združenih narodov strada dva milijona ljudi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek ob napovedi, da bo Izrael prevzel nadzor nad celotnim območjem Gaze, ocenil, da morajo lakoto v enklavi preprečiti iz praktičnih in diplomatskih razlogov. Izraelske oblasti so tako prvič po začetku blokade 2. marca dovolile vstop v Gazo nekaj tovornjakom s humanitarno pomočjo, vendar pa so ZN opozorili, da je to glede na potrebe le kaplja v morje.

Trendi Protesti proti Izraelu na Evroviziji, jasno sporočilo poslala tudi Španija

7.21 Skupina držav s Slovenijo poziva Izrael k odpravi blokade Gaze

Skupina 22 držav, vključno z Nemčijo, Francijo, Združenim kraljestvom, Kanado in Slovenijo, je v ponedeljek pozvala Izrael, naj v celoti odpravi blokado dobav pomoči v Gazo. London, Pariz in Ottawa so v ločeni izjavi v nasprotnem zagrozili Izraelu z ukrepi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je njihovo grožnjo označil kot darilo Hamasu.

V Gazo so v ponedeljek vstopili prvi tovornjaki s pomočjo po več kot dveh mesecih. Glede na katastrofalne razmere v oblegani enklavi so Združeni narodi vstop devetih tovornjakov opredelili kot kapljo v oceanu potreb prebivalstva.

Napoved omejene pomoči v hrani je rezultat naraščajočega mednarodnega pritiska na Izrael zaradi lakote v Gazi. Kot je v ponedeljek pojasnil Netanjahu, so bili to primorani storiti iz praktičnih in diplomatskih razlogov. Premier Izraela je ob tem vztrajal pri nadaljevanju vojne in napovedal zavzetje celotne Gaze.

Novice Izrael dovolil dostavo hrane za dojenčke v Gazo

Skupina 22 držav z jasnim sporočilom Izraelu

Skupina 22 držav, ki jo večinoma tvorijo članice EU, je pozdravila delno obnovo dobav hrane, a poudarila, da mora Izrael v celoti odpraviti blokado enklave in omogočiti Združenim narodom, da opravljajo humanitarne naloge.

Če Izrael ne odpravi blokade in ustavi nove ofenzive, ki je v zadnjih dneh terjala več sto življenj, trojica svari s "konkretnimi ukrepi", ki pa jih niso opredelili. Foto: Reuters

"Humanitarna pomoč ne sme biti politizirana, palestinsko ozemlje pa ne sme biti zmanjšano ali podvrženo kakršnimkoli demografskim spremembam," piše v izjavi, ki so jo podpisale tudi Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Norveška in Islandija. Podpis so prispevale še visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib in komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica.

Hamasu sporočili, naj nemudoma izpusti vse talce

Države donatorice so obenem v Gazi vladajočemu palestinskemu gibanju Hamas sporočile, naj nemudoma izpusti vse izraelske talce in zagotovi nemoteno razdeljevanje pomoči.

Po prepričanju držav podpisnic lahko mir in dolgotrajno stabilnost zagotovita zgolj premirje in delo v smeri rešitve dveh držav.

Premierja Združenega kraljestva in Kanade, Keir Starmer in Mark Carney, ter predsednik Francije Emmanuel Macron so medtem v ločeni izjavi izraelsko blokado Gaze in okrepljene napade označili za grozljive.

Novice Izrael sprožil novo ofenzivo v Gazi

Trojica svari s "konkretnimi ukrepi"

Če Izrael ne odpravi blokade in ustavi nove ofenzive, ki je v zadnjih dneh terjala več sto življenj, trojica svari s "konkretnimi ukrepi", ki pa jih niso opredelili.

Izraelski voditelj Benjamin Netanjahu je grožnje Londona, Pariza in Ottawe označil kot "veliko nagrado" za Hamas. Zavrnil je zahteve za končanje vojne in dodal, da bo Izrael nadaljeval do "popolne zmage".

Izraelska agresija v Gazi, ki se je začela kot odziv na napad palestinskih borcev na jug Izraela in zajetje talcev oktobra 2023, je do zdaj terjala več kot 53 tisoč življenj.

Prebivalstvo se je še pred popolno blokado pomoči soočalo s hudim pomanjkanjem, poleg hrane pa Gaza nujno potrebuje tudi gorivo in druge potrebščine za delovanje zdravstvenega sistema.