Izrael dovolil dostavo hrane za dojenčke v Gazo

16.00 Izrael bo dovolil dostavo hrane za dojenčke v Gazo

Izraelske oblasti so sporočile, da bodo še danes dovolile vstop v Gazo tovornjakom s hrano za dojenčke. S tem bo v enklavo prispela prva pomoč od začetka izraelske blokade 2. marca. Odločitev oblasti sledi tudi današnji oceni izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da morajo lakoto v enklavi preprečiti iz praktičnih in diplomatskih razlogov.

"Danes Izrael omogoča vstop tovornjakov s hrano za dojenčke v Gazo," je novinarjem povedal generalni direktor izraelskega zunanjega ministrstva Eden Bar Tal. Dodal je še, da bo Izrael v prihodnjih dneh omogočil vstop več deset tovornjakov s pomočjo v Gazo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael humanitarno pomoč za Gazo blokira od 2. marca, saj trdi, da pomoč pristane v rokah vladajočega palestinskega islamističnega gibanja Hamas. Zaradi blokade se sooča z rastočim mednarodnim pritiskom. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je medtem danes opozoril, da v Gazi strada dva milijona ljudi.

Iz urada izraelskega premierja so že v nedeljo sporočili, da bodo po priporočilih vojske "dovolili vnos osnovne količine hrane" v Gazo, da bi preprečili lakoto, ki grozi prebivalcem. Danes je nato Netanjahu dejal, da mora Izrael lakoto v enklavi preprečiti "tako iz praktičnih kot diplomatskih razlogov", češ da "podob množične lakote" ne bodo tolerirali niti prijatelji Izraela.

11.39 DNS: Novinarji ob dogajanju v Gazi ne smejo molčati

Društvo novinarjev Slovenije je danes novinarje po svetu pozvalo, naj spričo kršitev človekovih pravic v Gazi ne molčijo in naj od politikov zahtevajo odgovore. Kot so poudarili, namreč trenutna humanitarna kriza v enklavi, kjer Izrael od 2. marca blokira dobave pomoči, ni kriza brez odgovornosti, temveč politično povzročena tragedija.

Pri DNS so v pozivu zapisali, da se v Gazi pred očmi celotnega sveta odvija sistematično in namerno stradanje prebivalstva, ki ni humanitarna kriza brez odgovornosti, temveč politično povzročena tragedija, o kateri je treba govoriti jasno in glasno.

"Kot novinarji imamo poklicno in etično dolžnost, da ne molčimo ob največjih kršitvah človekovih pravic," so poudarili in novinarje pozvali, naj od politikov zahtevajo odgovore.

"Ne zadovoljite se s praznimi besedami ali izogibanjem. Vprašajte jih neposredno: kaj boste storili, da se to ustavi," so zapisali, rekoč da novinarji ne smejo biti zgolj nemi opazovalci, saj je molk oblika sokrivde, novinarski poklic pa pri vprašanju zločinov proti človeštvu ni nevtralen.

Ob tem so poleg obupnih humanitarnih razmer v enklavi izpostavili število žrtev vojne, med katerimi je več kot 200 medijskih delavcev. Napade na novinarje in preprečevanje dostopa tujim poročevalcem so označili za nedopustne.

"V takšnih razmerah nosijo preživeli palestinski novinarji in medijski delavci nepredstavljivo breme dokumentiranja vojne. Za vsako novico iz Gaze stoji medijski delavec, ki je tvegal svoje življenje, da bi jo povedal svetu," so zapisali in dodali, da pri solidarnosti s palestinskimi kolegi ne gre le za poklicno etiko, ampak tudi za temeljno človeško dostojanstvo.

Ob pozivu so objavili izjavo palestinskega novinarja Farida Tamalaha, ki od kolegov po svetu pričakuje, da bodo več poročali o dogajanju v Gazi ter da bodo pri govoru o genocidu uravnoteženi in pošteni. "Genocid in lakota nista skrita. Potrebujemo več pozornosti in več pritiska, da se to ustavi," je dejal.

11.08 Netanjahu: Prevzeli bomo nadzor nad celotnim območjem Gaze

Izrael bo prevzel nadzor na celotnim območjem Gaze, je danes napovedal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ob tem je ocenil, da morajo lakoto v enklavi preprečiti iz praktičnih in diplomatskih razlogov. Število žrtev današnjih izraelskih napadov je medtem preseglo 50, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Boji so intenzivni in napredujemo. Prevzeli bomo nadzor nad celotnim območjem Gaze," je v videoposnetku, objavljenem na omrežju Telegram, dejal Netanjahu in zatrdil, da se ne bodo predali.

Iz urada izraelskega premierja so pred tem v nedeljo sporočili, da bodo po priporočilih vojske "dovolili vnos osnovne količine hrane" v Gazo, da bi preprečili lakoto, ki prebivalcem grozi zaradi izraelske več kot dvomesečne blokade dostopa pomoči.

Danes je nato Netanjahu dejal, da mora Izrael lakoto v enklavi preprečiti "tako iz praktičnih kot diplomatskih razlogov", rekoč da "podob množične lakote" ne bodo tolerirali niti prijatelji Izraela.

Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je pozneje sporočil, da je z izraelskimi oblastmi v stiku o ponovni vzpostavitvi humanitarne pomoči za Gazo. "Izraelske oblasti so se obrnile na nas, da bi obnovili omejeno dostavo pomoči, in zdaj se z njimi pogovarjamo o tem, kako bi se to zgodilo glede na razmere na terenu," je še dodal urad.

Izrael humanitarno pomoč za Gazo blokira od 2. marca, saj trdi, da pomoč pristane v rokah vladajočega Hamasa. Zaradi blokade se sooča z rastočim mednarodnim pritiskom.

Medtem se v Gazi nadaljujejo okrepljeni izraelski napadi, ki so danes po podatkih tamkajšnje civilne zaščite zahtevali že najmanj 52 življenj. Vojska, ki je v nedeljo naznanila začetek obsežne kopenske operacije, naj bi med drugim napadla cilje v Han Junisu, Abasanu, Džabaliji, Nusejratu in Bejt Lahiji.

Obenem je danes prebivalce Han Junisa in bližnjih območij pozvala k takojšnji evakuaciji pred načrtovanim obsežnim napadom, s katerim naj bi uničila "zmogljivosti terorističnih organizacij" na območju.

"Nemudoma se morate evakuirati proti zahodu na območje Mavasi. Od tega trenutka bo Han Junis veljal za nevarno bojno območje," je na Telegramu v arabščini sporočil tiskovni predstavnik vojske Avičaj Andrae.

Od začetka ofenzive v Gazi oktobra 2023 je sicer izraelska vojska območje Mavasi zahodno od Han Junisa že razglasila za varno za civiliste in jih tja napotila. Kljub temu je bilo območje večkrat tarča napadov.

7.28 Vojna v Gazi doslej terjala že več kot 53 tisoč življenj

Organizacija za človekove pravice Human Rights watch (HRW) je izraelsko popolno blokado v četrtek označila za orodje za iztrebljanje. V izjavi je zapisala, da bi načrt izraelske vlade, da uniči vse, kar je ostalo od civilne infrastrukture v Gazi, in palestinsko prebivalstvo skoncentrira na majhnem območju, pomenil odvratno stopnjevanje stalnih zločinov proti človeštvu, etničnega čiščenja in dejanj genocida.

Izraelska agresija v Gazi, ki se je začela kot odziv na vdor palestinskih borcev na jugu Izraela in zajetje talcev oktobra 2023, je doslej terjala več kot 53 tisoč življenj.

Južna Afrika je proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ) nedolgo po začetku napadov sprožila tožbo, v kateri Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Dogajanje v Gazi so kot genocid označile tudi številne mednarodne človekoljubne organizacije in strokovnjaki Združenih narodov.

Medtem se v Gazi nadaljujejo okrepljeni izraelski napadi, ki so danes po podatkih tamkajšnje civilne zaščite zahtevali 22 življenj. Vojska naj bi med drugim napadla cilje v Han Junisu, Abasanu, Džabaliji, Nusejratu in Bejt Lahiji.

Novice Izrael sprožil novo ofenzivo v Gazi

Novice Novi napadi: ubitih več kot trideset ljudi, med njimi polovica otrok

Trendi Odzivi na zmagovalca Evrovizije: "Samo da ni zmagal Izrael."