Netanjahu napovedal zavzetje celotne Gaze

11.39 DNS: Novinarji ob dogajanju v Gazi ne smejo molčati

Društvo novinarjev Slovenije je danes novinarje po svetu pozvalo, naj spričo kršitev človekovih pravic v Gazi ne molčijo in naj od politikov zahtevajo odgovore. Kot so poudarili, namreč trenutna humanitarna kriza v enklavi, kjer Izrael od 2. marca blokira dobave pomoči, ni kriza brez odgovornosti, temveč politično povzročena tragedija.

Pri DNS so v pozivu zapisali, da se v Gazi pred očmi celotnega sveta odvija sistematično in namerno stradanje prebivalstva, ki ni humanitarna kriza brez odgovornosti, temveč politično povzročena tragedija, o kateri je treba govoriti jasno in glasno.

"Kot novinarji imamo poklicno in etično dolžnost, da ne molčimo ob največjih kršitvah človekovih pravic," so poudarili in novinarje pozvali, naj od politikov zahtevajo odgovore.

"Ne zadovoljite se s praznimi besedami ali izogibanjem. Vprašajte jih neposredno: kaj boste storili, da se to ustavi," so zapisali, rekoč da novinarji ne smejo biti zgolj nemi opazovalci, saj je molk oblika sokrivde, novinarski poklic pa pri vprašanju zločinov proti človeštvu ni nevtralen.

Ob tem so poleg obupnih humanitarnih razmer v enklavi izpostavili število žrtev vojne, med katerimi je več kot 200 medijskih delavcev. Napade na novinarje in preprečevanje dostopa tujim poročevalcem so označili za nedopustne.

"V takšnih razmerah nosijo preživeli palestinski novinarji in medijski delavci nepredstavljivo breme dokumentiranja vojne. Za vsako novico iz Gaze stoji medijski delavec, ki je tvegal svoje življenje, da bi jo povedal svetu," so zapisali in dodali, da pri solidarnosti s palestinskimi kolegi ne gre le za poklicno etiko, ampak tudi za temeljno človeško dostojanstvo.

Ob pozivu so objavili izjavo palestinskega novinarja Farida Tamalaha, ki od kolegov po svetu pričakuje, da bodo več poročali o dogajanju v Gazi ter da bodo pri govoru o genocidu uravnoteženi in pošteni. "Genocid in lakota nista skrita. Potrebujemo več pozornosti in več pritiska, da se to ustavi," je dejal.

11.08 Netanjahu: Prevzeli bomo nadzor nad celotnim območjem Gaze

"Boji so intenzivni in napredujemo. Prevzeli bomo nadzor nad celotnim območjem Gaze," je v videoposnetku, objavljenem na omrežju Telegram, dejal Netanjahu in zatrdil, da se ne bodo predali.

Iz urada izraelskega premierja so pred tem v nedeljo sporočili, da bodo po priporočilih vojske "dovolili vnos osnovne količine hrane" v Gazo, da bi preprečili lakoto, ki prebivalcem grozi zaradi izraelske več kot dvomesečne blokade dostopa pomoči.

Danes je nato Netanjahu dejal, da mora Izrael lakoto v enklavi preprečiti "tako iz praktičnih kot diplomatskih razlogov", rekoč da "podob množične lakote" ne bodo tolerirali niti prijatelji Izraela.

Izrael humanitarno pomoč za Gazo blokira od 2. marca, saj trdi, da pomoč pristane v rokah vladajočega Hamasa. Zaradi blokade se sooča z rastočim mednarodnim pritiskom.

Mednarodne človekoljubne organizacije opozarjajo, da Gaza poleg hrane potrebuje tudi gorivo in druge nujne potrebščine za delovanje zdravstvenega sistema.

7.28 Vojna v Gazi doslej terjala že več kot 53 tisoč življenj

Organizacija za človekove pravice Human Rights watch (HRW) je izraelsko popolno blokado v četrtek označila za orodje za iztrebljanje. V izjavi je zapisala, da bi načrt izraelske vlade, da uniči vse, kar je ostalo od civilne infrastrukture v Gazi, in palestinsko prebivalstvo skoncentrira na majhnem območju, pomenil odvratno stopnjevanje stalnih zločinov proti človeštvu, etničnega čiščenja in dejanj genocida.

Izraelska agresija v Gazi, ki se je začela kot odziv na vdor palestinskih borcev na jugu Izraela in zajetje talcev oktobra 2023, je doslej terjala več kot 53 tisoč življenj.

Južna Afrika je proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ) nedolgo po začetku napadov sprožila tožbo, v kateri Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Dogajanje v Gazi so kot genocid označile tudi številne mednarodne človekoljubne organizacije in strokovnjaki Združenih narodov.

Medtem se v Gazi nadaljujejo okrepljeni izraelski napadi, ki so danes po podatkih tamkajšnje civilne zaščite zahtevali 22 življenj. Vojska naj bi med drugim napadla cilje v Han Junisu, Abasanu, Džabaliji, Nusejratu in Bejt Lahiji.

Novice Samo v petek umrlo več kot sto ljudi

Novice Novi napadi: ubitih več kot trideset ljudi, med njimi polovica otrok

Trendi Je šla zmaga na Evroviziji v prave roke? "Samo da ni zmagal Izrael."