Bizarno: v Moskvi obsodili upokojenko, ki je Zelenskega označila za čednega mladeniča

21.45 Vodja ukrajinske diplomacije: Nesposobnost EU je frustrirajoča

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je kritiziral zamude pri uresničevanju načrtov EU za skupni nakup streliva za Ukrajino. Voditelji EU so na vrhu marca letos podprli načrt za nabavo milijona topniških granat kalibra 155 mm v tekočem letu dni.

Pojavila so se nesoglasja glede tega, ali naj bodo podjetja, ki bodo sprejela naročila, samo iz EU ali pa naj bodo vključeni tudi ZDA in Združeno kraljestvo. "Nezmožnost EU, da izvede lastno odločitev o skupni nabavi streliva za Ukrajino, je frustrirajoča. To je test, ali ima EU strateško avtonomijo pri sprejemanju novih ključnih varnostnih odločitev. Za Ukrajino se cena neukrepanja meri v človeških življenjih," je na Twitterju zapisal Kuleba.

The inability of the EU to implement its own decision on the joint procurement of ammunition for Ukraine is frustrating. This is a test of whether the EU has strategic autonomy in making new crucial security decisions. For Ukraine, the cost of inaction is measured in human lives.

— Dmytro Kuleba (@DmytroKuleba) April 20, 2023

20.02 V Moskvi obsodili upokojenko, ki je Zelenskega označila za čednega mladeniča

Moskovsko sodišče je oglobilo rusko upokojenko, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega opisala kot "čednega mladeniča z dobrim smislom za humor", je poročala ruska organizacija za človekove pravice Memorial. 70-letna Olga Slegina iz mesta Naljčik na jugu Rusije je bila obtožena "diskreditacije ruskih oboroženih sil".

Omenjeni komentar o Zelenskem je izrekla natakarici v menzi zdravstvenega doma. Kremelj je uvedel obsežne zakone o cenzuri kmalu po začetku vojaške invazije na Ukrajino februarja lani. Prejšnji mesec je predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin dejal, da zaostruje zakon, da bi "zagotovil varnost države in njenih državljanov".

V Rusiji je bila prej "diskreditacija" vojske kaznovana z do pet let zapora, zavestno širjenje lažnih informacij pa 15 let. Po novem je petnajstletna kazen zagrožena za obe kaznivi dejanji. 

O Zelenskem je Slegina dejala, da so se prej "vsi smejali njegovim šalam", kar so policiji prijavili trije obiskovalci kavarne. Memorial poroča, da je policist upokojenki ob prijetju dejal: "Nimate ga pravice hvaliti, ker je naš sovražnik."

Memorial trdi, da je bila Slegina, ki ima težave z vidom, preslepljena, da je podpisala izjavo, po kateri naj bi vzklikala: "Slava Ukrajini." Sodišče v Moskvi je Slegino kaznovalo s plačilom 40 tisoč rubljev (približno 490 evrov). Zaradi protesta proti vojni je bilo v Rusiji aretiranih več kot 20 tisoč ljudi, vključno z otroki.

19.39 Kitajska wagnerjevce pustila na hladnem

Financial Times je poročal, da so izsledki ameriških obveščevalnih služb pokazali, da je Kitajska zavrnila zahtevo skupine plačancev Wagner, da jim dobavi orožje. Pišejo, da Wagnerjeva zahteva z začetka leta 2023 nakazuje, da so "nekoliko upali, da bo Peking odprt za oboroževanje Moskve, kar bi nadgradilo druge nesmrtonosne oblike podpore vojaški kampanji, ki jo zagotavljajo kitajska podjetja".

Vendar ni informacij, da bi orožje dospelo. Kitajski zunanji minister Qin Gang je dejal, da država kljub zaskrbljenosti ZDA ne bo prodajala orožja nobeni strani v vojni. Ruski predsednik Vladimir Putin je marca obiskal Kitajsko in se srečal s predsednikom Ši Džinpingom. Prav tako je Ukrajina sporočila, da na bojišču ni opazila nobenega kitajskega orožja.

19.28 Kremelj: Naš cilj je preprečiti Ukrajini vstop v Nato. Putin nima dvojnika.

Kremelj je ponovil, da je cilj ruske operacije v Ukrajini preprečiti vstop sosednje države v Nato. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v četrtek dejal, da Rusija vidi grožnjo v potencialnem članstvu Ukrajine v Natu, kar bi bila "resno, velika nevarnost za državo, za varnost".

Peskov je to povedal na dan, ko je ukrajinsko prestolnico prvič od začetka invazije obiskal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. "Prihodnost Ukrajine je v evroatlantski družini, prihodnost Ukrajine je v Natu. Hkrati je glavni cilj Severnoatlantske zveze in njenih zaveznikov zagotoviti zmago Ukrajine," je dejal Norvežan v Kijevu.

Tiskovni predstavnik Kremlja je komentiral tudi nedavne trditve iz Kijeva, da ruski predsednik Vladimir Putin na potovanjih, npr. v okupiranih regijah Herson in Lugansk, uporablja telesnega dvojnika, in dejal, da so to "nekoliko nenavadne" trditve. Sam Putin je nekoč dejal, da so mu iz varnostnih razlogov svetovali uporabo dvojnika, a je nato dodal, da se je tega "vzdržal".

17.51 Rusija črta Kijev in Ukrajino iz šolskih učbenikov

Mediazona, neodvisni ruski medij, poroča, da naj bi začeli cenzurirati snov v novih šolskih učbenikih v Rusiji.zona, neodvisni ruski medij. Kot so zapisali, je bilo v zadnji izdaji učbenika za četrti razred Svet okoli nas izbrisanih več omemb Kijeva in Ukrajine. 

Sklicevanje na ukrajinsko prestolnico je bilo odstranjeno iz razdelkov o zgodovini Kijevske Rusije, države, ki je obsegala sodobno Belorusijo, Ukrajino in Rusijo.

Prejšnja izdaja je navajala, da je kroniko "Zgodba nekdanjih let" napisal Nestor, menih iz kijevskega samostana v jamah. V novi različici se Nestor imenuje preprosto menih. Ko govorimo o knezu Igorju, starejši izvod navaja, da je "začel vladati v Kijevu", medtem ko novi pravi, da je "začel vladati Rusiji".

Zaposleni v založbi Prosvešenie (Razsvetljenje), ki je sestavila učbenik, so povedali, da so jih pozvali, naj iz vseh šolskih učbenikov odstranijo "neprimerne" omembe Ukrajine in Kijeva. "Imamo nalogo, da bo videti, kot da Ukrajina preprosto ne obstaja," je povedal uslužbenec Prosveščenije in dodal: "Zelo problematično je, če učbenik preprosto nima podatkov o neki državi. Otroci odrastejo brez znanja o tej državi in veliko lažje bodo verjeli televiziji."

V učbeniku je bilo narejenih še nekaj subtilnih sprememb. Prejšnja izdaja pravi, da je knez Vladimir krstil vse ljudi v Kijevu, nova izdaja pa navaja samo "v prestolnici".

"Bolje je, da Ukrajine sploh ne omenjamo. Zdaj se v učbenikih Kijev omenja predvsem v kontekstu Kijevske Rusije in osvoboditve mesta med drugo svetovno vojno," je povedal eden od urednikov. "Lahko opisujemo, kako je sovjetska vojska rešila Kijev, vendar neodvisna Ukrajina ne pride v poštev."

Decembra je Sergej Kravcov, ruski minister za izobraževanje, napovedal oblikovanje "enotnih učbenikov o zgodovini Rusije in o svetovni zgodovini", ki bodo upoštevali "zgodovinske dogodke, ki so se zgodili letos", pri čemer meri na začetek vojne v Ukrajini. Ruske oblasti pravijo, da pripravljajo tudi učna gradiva, ki bodo "razjasnila vlogo Kijeva" v ruski zgodovini.

Analitik Aleks Kokčarov, ki je zgodbo delil na Twitterju, je zapisal: "Rusija piše zgodovino na novo."

#Russia is re-writing history yet again as it starts removing references to #Kyiv and Kyivan Rus from school textbooks:#Ukraine

https://t.co/Uy6cpwyiRg

— Alex Kokcharov (@AlexKokcharov) April 20, 2023

17.25 Macron naj bi skupaj s Kitajsko delal tajni načrt za mir v Ukrajini

Emmanuel Macron naj bi skupaj s Kitajsko izdeloval tajni načrt, kako bi Rusijo in Ukrajino pripeljal za pogajalsko mizo že to poletje. Macron naj bi zadolžil svojega svetovalca za zunanjo politiko Emmanuela Bonneja, naj skupaj s kitajskim visokim predstavnikom za zunanjo politiko Wangom Yijem pripravi okvir, ki bi ga lahko uporabili kot izhodišče za prihodnje pogovore med Moskvo in Kijevom, poroča Bloomberg, ki se sklicuje na osebe, seznanjene z načrti.

To se dogaja le nekaj dni po tem, ko se je Macron vrnil s kontroverznega potovanja na Kitajsko, med katerim je francoski predsednik Šiju Džinpingu povedal, da računa na Kitajsko, da bo Rusijo spravila k pameti in končala vojno. Med potovanjem v Peking je sprožil polemike z besedami, da Evropa ne bi smela samodejno slediti politiki ZDA do Tajvana in bi se morala izogibati krizam, ki niso njene.

15.43 Evropski parlament pozval k takojšnji izpustitvi Navalnega in Kara-Murze

Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli resolucijo, s katero so pozvali k izpustitvi ruskih opozicijskih politikov Alekseja Navalnega in Vladimirja Kara-Murzo. Članice EU pa so pozvali k uvedbi sankcij proti ruskim sodnikom, tožilcem in drugim odgovornim za samovoljne pregone, pridržanja in mučenje.

V resoluciji, ki je bila sprejeta s 508 glasovi za, 14 proti in 31 vzdržanimi, poslanci obsojajo stopnjevanje kršitev človekovih pravic s strani ruskega režima in obsojajo nenehno zatiranje vladnih kritikov, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih novinarjev v državi.

Ugotavljajo, da se je zdravstveno stanje Kara-Murze in Navalnega zaradi slabega ravnanja in neustrezne zdravstvene oskrbe poslabšalo. V luči tega so pozvali k njuni takojšnji izpustitvi, Svet Združenih narodov za človekove pravice pa, naj nemudoma izvede preiskavo nečloveškega zapiranja, mučenja in umorov političnih nasprotnikov v Rusiji, je sporočil Evropski parlament.

Sodišče v Moskvi je v ponedeljek ruskega opozicijskega politika in vidnega kritika Kremlja Vladimirja Kara-Murzo spoznalo za krivega veleizdaje zaradi kritik vojne v Ukrajini in širjenja laži o ruski vojski. Obsodilo ga je na 25 let zapora v kazenski koloniji s strogim režimom.

Navalni, ki so ga ruske oblasti zaprle že v začetku leta 2021, trenutno prestaja devetletno kazen v kazenski koloniji zaradi več obsodb, med drugim zaradi kršenja pogojnega izpusta, nespoštovanja sodišča, domnevne korupcijske afere iz leta 2014 in izzivanja Kremlja.

15.09 Zelenski ob obisku Stoltenberga pozval k povabilu Ukrajine v Nato

"Zdaj, ko večina ljudi v državah Nata in večina Ukrajincev podpira vstop naše države v zavezništvo, je čas za sprejetje ustrezne odločitve," je na skupni novinarski konferenci z vodjo Nata dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem je zavezništvo pozval, naj premaga zadržanost in odpor nekaterih držav do pošiljanja nekaterih vrst orožja Kijevu. "Na generalnega sekretarja sem se obrnil s prošnjo, naj nam pomaga premagati zadržanost naših partneric glede dobave določenega orožja, in sicer orožja dolgega dosega, sodobnega letalstva, artilerije, oklepnih vozil," je naštel ukrajinski predsednik.

Stoltenberg je Zelenskemu zagotovil, da je prednostna naloga Nata zagotoviti Ukrajini zmago v vojni proti Rusiji in da bodo članice zavezništva o članstvu Ukrajine razpravljale na julijskem vrhu v litovski prestolnici Vilni, kamor je povabljen tudi Zelenski. Po njegovih besedah bo to vprašanje "visoko na dnevnem redu" vrha.

"Prihodnost Ukrajine je v evroatlantski družini, prihodnost Ukrajine je v Natu, s tem se strinjajo vsi zavezniki," je zatrdil prvi mož zveze. Dodal je, da ima Ukrajina "pravico do mesta v Natu" in da ji bo Natova podpora to sčasoma tudi omogočila.

"Nato vas podpira danes, jutri in tako dolgo, kot bo to potrebno," je dejal Stoltenberg ter izpostavil, da so zaveznice doslej Ukrajini namenile več kot 150 milijard evrov podpore in v preteklih letih zagotovile usposabljanje za več deset tisoč ukrajinskih vojakov.

Časovni okvir za pristop Ukrajine k zavezništvu sicer ni določen, je pa Stoltenberg poudaril, da bo morala Ukrajina vojno preživeti kot demokratična in neodvisna država, preden bo lahko postala članica Nata, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Medtem so iz Kremlja sporočili, da je preprečitev članstva Ukrajine v Natu še vedno eden od prednostnih ciljev invazije. "V nasprotnem primeru bo to predstavljalo resno nevarnost za našo državo, za njeno varnost," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, na svoji spletni strani poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Program obiska prvega moža Nata v Kijevu iz varnostnih razlogov sicer ostaja tajen, vendar pa je to prvi obisk Stoltenberga v Kijevu po začetku ruske invazije februarja lani. V petek naj bi se vodja Nata v letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji udeležil tudi srečanja kontaktne skupine za Ukrajino pod vodstvom ZDA.

Zelenski je lani jeseni v luči ruskega napada zaprosil za pospešen pristop njegove države k zavezništvu. Naklonjenost temu so na srečanju v začetku meseca v Bruslju izrazili tudi zunanji ministri držav članic zveze. Po besedah Zelenskega bi vrh zavezništva, ki bo v Vilni 11. in 12. julija, "lahko postal zgodovinski", če bi Ukrajina res prejela uradno povabilo za vstop.

15.02 Slovenija bo pristopila k skupnemu naročanju streliva za Ukrajino

Vlada se je danes seznanila s pristopom k skupnemu naročanju streliva za Ukrajino. Projektni dogovor Evropske obrambne agencije (EDA) in obrambnih ministrstev sodelujočih držav bo podpisal minister za obrambo Marjan Šarec, nakar ga bo vlada potrdila še s sklepom. S tem za Slovenijo ne bodo nastale finančne obveznosti.

Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku: 

Novice Slovenija bo pristopila k skupnemu naročanju streliva za Ukrajino

10.50 Jens Stoltenberg prvič v Kijevu

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes prispel na nenapovedan obisk v Kijev, poročajo ukrajinski mediji. Poleg poročanja ukrajinskih medijev je obisk Stoltenberga v Kijevu za nemško tiskovno agencijo dpa potrdil tudi tiskovni predstavnik zavezništva. Program obiska iz varnostnih razlogov ostaja tajen, so dejali viri blizu Nata. To je sicer Stoltenbergov prvi obisk v Kijevu od začetka ruske invazije februarja lani.

8.40 Ukrajinci: Rusi so do zdaj izgubili več kot 184 tisoč vojakov

Generalštab ukrajinskih oboroženih sil poroča, da je Rusija v Ukrajini od začetka svoje invazije 24. februarja lani izgubila 184.420 vojakov. Ta številka vključuje 670 žrtev ruskih sil v zadnjem dnevu.

Po poročilu je Rusija izgubila tudi 3.667 tankov, 7.120 bojnih oklepnih vozil, 5.707 vozil in rezervoarjev za gorivo, 2.825 topniških sistemov, 539 raketnih sistemov z več izstrelitvami, 285 sistemov zračne obrambe, 308 letal, 293 helikopterjev, 2.386 brezpilotnih letal in 18 čolnov, poročilo povzema ukrajinski medij Kyiv Independent.

8.11 Ukrajina uničila deset brezpilotnih letal

Ukrajinske sile so sestrelile deset od 11 brezpilotnih letal šahed-136/131 iranske izdelave, so sporočile letalske sile oboroženih sil Ukrajine. Poleg brezpilotnih letal so ruske enote na ukrajinsko ozemlje izstrelile vodene zračne bombe. Ukrajinske zračne sile niso poročale o žrtvah ali škodi.

Ukrajinske sile so uporabile protiletalske rakete za uničenje brezpilotnih letal šahed, preden so dosegla ukrajinsko ozemlje.

Deset od 11 brezpilotnih letal šahed so ukrajinske zračne sile sestrelile nad regijo Odesa zgodaj sinoči.

7.15 Skrivnostni utrinek nad Kijevom sprožil veliko ugibanj

Nebo nad Kijevom je sinoči okoli 22. ure razsvetlil močan blisk, je sporočila regionalna vojaška uprava. Prebivalce so pozvali, naj ostanejo v zavetiščih, in razglasili alarm za zračni napad. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je na Twitterju potrdil, da so nad območjem videli "svetel blisk", vendar "ni bilo slišati eksplozije".

Something happened in Kyiv sky tonight. The whole city is at a loss, what it was. UFO? pic.twitter.com/DAic7QHae2

— olexander scherba🇺🇦 (@olex_scherba) April 19, 2023

Oblasti v Kijevu so sprva ugibale, da je morda satelit ameriške vesoljske agencije Nasa padel na Zemljo, vendar je Nasa za BBC zatrdila, da je njihov satelit še vedno v orbiti. Ukrajinske letalske sile so domnevale, da bi bil blisk lahko meteorit in da ni bil posledica ruskega napada.

Novice Pretresljiva izpoved Ukrajinke: Ruski vojaki so me prisilili, da si izkopljem lasten grob #video

Ob dogodku je bil aktiviran alarm za zračni napad, vendar "zračna obramba ni bila aktivna", je na Telegramu povedal Sergej Popko, vodja kijevske vojaške uprave. "Po preliminarnih podatkih je ta pojav posledica padca Nasinega vesoljskega satelita na Zemljo," je dejal Popko.

Ameriška vesoljska agencija je v začetku tega tedna sporočila, da bo 300-kilogramski satelit v atmosfero znova vstopil v sredo. Vesoljsko plovilo RHESSI, ki so ga uporabljali za opazovanje sončnih izbruhov, je bilo leta 2002 izstreljeno v nizko Zemljino orbito in leta 2018 razgrajeno, je sporočila Nasa.