Sreda, 19. 4. 2023, 7.37
1 leto
420. dan vojne v Ukrajini
Pretresljiva izpoved Ukrajinke: Ruski vojaki so me prisilili, da si izkopljem lasten grob #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
101
Sedeminpetdesetletna Ukrajinka iz Hersona, ki je delala kot računovodkinja in več kot leto dni živela pod rusko okupacijo, je članom predstavniškega doma ameriškega kongresa opisala, kaj vse se je dogajalo, ko so jo v začetku letošnjega leta zadržali ruski vojaki, poroča CNN. Opisala je, kako so jo tepli, jo silili, da se je slekla, jo rezali z nožem ter ji grozili s posilstvom in umorom. "Odpeljali so me ven, me pretepli in mi prislonili pištolo na glavo. Prisili so me, da si izkopljem lasten grob ," je povedala 57-letnica.
Poudarki dneva:
20.51 Zaslišanje obtoženega uhajanja zaupnih ameriških dokumentov preloženo
20.01 Bela hiša napovedala novo vojaško pomoč za Ukrajino
19.57 Dva nekdanja ruska kaznjenca trdita, da sta v okviru Wagnerja pobijala otroke v Ukrajini
19.32 Ukrajinka: Ruski vojaki so me prisilili, da si izkopljem lasten grob
16.43 ZDA pozvale Turčijo in Madžarsko k ratifikaciji vstopa Švedske v Nato
15.42 Ukrajinski obrambni minister: Patrioti so prispeli v Ukrajino
13.07 Rusija naj bi imela v Severnem morju floto vohunskih ladij
11.20 V Sibiriji odkrili množična grobišča Wagnerjevih plačancev
10.40 Zaupni ameriški dokumenti: Rusija poskuša s tajnim orožjem napasti satelitski internet Starlink v Ukrajini
9.15 Nemčija Ukrajini dostavila sistem zračne obrambe patriot
7.30 Rusija z droni napadla Odeso
20.51 Zaslišanje obtoženega uhajanja zaupnih ameriških dokumentov preloženo
Sodnik v Bostonu je danes za nedoločen čas preložil za danes predvideno zaslišanje 21-letnega pripadnika letalske nacionalne garde ZDA Jacka Teixeire, obtoženega nepooblaščenega hranjenja in posredovanja zaupnih dokumentov ameriške vlade, poročajo tuje tiskovne agencije.
Iz sodnih dokumentov je razvidno, da je sodnik ugodil prošnji obrambe, ki je zahtevala približno dvotedenski odlog obravnave. "Obramba potrebuje več časa za obravnavo vprašanj, ki izhajajo iz vladnega predloga za pripor," piše v pismu Teixeirovega odvetnika Brendana Kelleyja. Nov datum mora določiti sodišče. Do zaslišanja mora Teixeira ostati v priporu.
Po poročanju ameriških medijev se je 21-letnik danes za kratek čas pojavil na sodišču v oranžnem kombinezonu in se odpovedal pravici do predhodnega zaslišanja.
Če bodo Teixeiro spoznali za krivega v obeh točkah obtožnice, mu grozi do 15 let zapora. Za nedovoljeno hranjenje zaupnih dokumentov mu grozi do 10 let, za posredovanje pa največ pet let za rešetkami. Glede krivde se sicer uradno še ni izrekel.
Domnevni zaupni ameriški vojaški dokumenti, ki so se v začetku meseca pojavili na družbenih omrežjih, kot sta Twitter in Discord, med drugim vsebujejo tajne ameriške vojaške podatke o Ukrajini, Kitajski, Bližnjem vzhodu, vojaških razmerah v indijsko-tihomorski regiji in terorizmu. Dokumenti o Ukrajini med drugim vsebujejo podatke o stanju ukrajinske protizračne obrambe.
Gre za eno najobsežnejših uhajanj podatkov ameriške vlade od leta 2013, ko je Edward Snowden razkril dokumente Agencije za nacionalno varnost.
20.01 Bela hiša napovedala novo vojaško pomoč za Ukrajino
Bela hiša je danes napovedala nov sveženj vojaške pomoči za Ukrajino. Tiskovna predstavnica Karine Jean-Pierre je povedala, da bo sveženj vključeval strelivo za raketne sisteme himars in protioklepne sisteme, ki jih Kijevu zagotavljajo ZDA, ter topniške granate. Podrobnosti naj bi Pentagon sporočil pozneje.
Dodala je, da sodi ta sveženj vojaške pomoči v okvir "stalnih prizadevanj ZDA, da bi Ukrajini pomagali pri obrambi pred okrutno rusko invazijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ZDA vodijo prizadevanja Nata in drugih zavezniških držav pri zagotavljanju orožja in druge pomoči Ukrajini pri njeni obrambi pred rusko invazijo, ki jo je Moskva začela februarja lani.
Ukrajina naj bi se pripravljala na protiofenzivo, s katero želi pregnati ruske sile z zasedenih ozemelj na vzhodu in jugu države.
19.57 Dva nekdanja ruska kaznjenca trdita, da sta v okviru Wagnerja pobijala otroke v Ukrajini
Kaznjenca, ki trdita, da sta bila med poveljujočimi v skupini plačancev Wagner, sta priznala umore stotine civilistov, vključno z otroki, v Ukrajini, poroča Euronews.
Pogovor je objavila spletna stran Gulagu.net, ki poroča o korupciji in mučenju v Rusiji. Nekdanja obsojenca – Azamat Uldarov in Aleksej Savičev – sta bila pomiloščena z odlokom ruskega predsednika lani, poroča Gulagu.net.
V enourni izpovedi moža opisujeta svoja dejanja v Ukrajini od začetka vojne, vključno z usmrtitvijo 60 ranjenih ujetnikov, med katerimi so bili tudi ruski vojaki, ki se niso hoteli nadaljevati z bojem. Trdila sta, da se je to dogajalo v Soledarju in Bahmutu, vendar Euronews teh trditev ni mogel neodvisno preveriti.
Nekdanja plačanca trdita, da sta se odločila priznati krivdo zaradi občutka krivde. Eden od njiju je opisoval grozljive prizore umora otroka. "Ko smo vstopili v Soledar in Bakhmut, smo dobili ukaz, da ubijemo kogarkoli: moške, ženske, otroke, starejše. Deklica je kričala. Morala je imeti pet ali šest let. Ustrelil sem jo. Usoden strel naravnost v glavo."
Pardoned PMC Wagner Azamat Uldarov confessed to Vladimir Osechkin in the mass executions of people in Soledar and Bakhmut, including children
— 🇺🇦War in Ukraine🇺🇦 (@Rinegati) April 17, 2023
What you saw in this video [where a Ukrainian prisoner is beheaded]well, this is nonsense, nonsense, I’ll tell you this. Yes, it’s cruel pic.twitter.com/885uexmIcc
Navedla sta tudi, da so ukazi za poboje prihajali neposredno od Jevgenija Prigožina, šefa skupine Wagner. Ta je, ko je bil soočen s temi trditvami, na Telegramu objavil izjavo: "Kar zadeva usmrtitve otrok, seveda nihče nikoli ne strelja na civiliste ali otroke, tega nam ni treba početi. Tja smo prišli, da rešimo Ukrajince pred režimom, pod katerim so."
Posnetek je povzročil razburjenje na družbenih omrežjih, nanj so se odzvali številni politiki. Vodja urada ukrajinskega predsednika je tvitnil: "Priznanje ni dovolj. Kazen mora biti. Trda in pravična. In zagotovo bo. Koliko takih zločinov je bilo še storjenih?"
Russian terrorists confessed to numerous murders of Ukrainian children in Bakhmut and Soledar. Confession is not enough.
— Andriy Yermak (@AndriyYermak) April 17, 2023
There must be a punishment. Tough and fair. And it will definitely be.
How many more crimes like these have been committed?
Ukrajinsko tožilstvo je začelo preiskavo na podlagi pogovorov z bivšimi vojaki.
19.32 Ukrajinka: Ruski vojaki so me prisilili, da si izkopljem lasten grob
Sedeminpetdesetletna Ukrajinka iz Hersona, ki je delala kot računovodkinja in več kot leto dni živela pod rusko okupacijo, je članom predstavniškega doma ameriškega kongresa opisala, kaj vse se je dogajalo, ko so jo v začetku letošnjega leta zadržali ruski vojaki, poroča CNN.
"Januarja letos so prišli pome," je s pomočjo prevajalca povedala odboru za zunanje zadeve predstavniškega doma. Po njenih besedah so ruski vojaki na silo vdrli v njeno hišo, češ da iščejo orožje. Pri tem so zasegli zemljevid Ukrajine, zastavo Ukrajine, spominke s podobami Ukrajine in značko z modro-rumenim trakom, ki simbolizira žrtve druge svetovne vojne. "To so bili njihovi dokazi proti meni. Potem so me odvedli v mučilnico, kjer sem preživela pet dni," je dejala.
Opisala je, kako so jo tepli, jo silili, da se je slekla, jo rezali z nožem ter ji grozili s posilstvom in umorom. "Odpeljali so me ven, me pretepli in mi prislonili pištolo na glavo. Prisili so me, da si izkopljem lasten grob," je povedala 57-letnica.
Ruski vojaki so jo mučili, nato pa izpustili in uspelo ji je pobegniti v ZDA, kjer zdaj oblasti poziva, naj ustavijo te strašne zločine. Potrdila je tudi, da je videla ruske vojake, ki so mučili druge ljudi, še poroča CNN.
16.43 ZDA pozvale Turčijo in Madžarsko k ratifikaciji vstopa Švedske v Nato
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je danes na obisku na Švedskem pozval Turčijo in Madžarsko k čimprejšnji ratifikaciji pristopnega protokola Švedske k zvezi Nato, in to še pred vrhom zavezništva v juliju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Povedal je tudi, da je ameriška vojska okrepila svoje pomorske in letalske misije na Švedskem, da bi izpostavila "globoko podporo" ZDA, ki jo uživa Švedska.
Švedska in njena soseda Finska sta po dveh stoletjih nevtralnosti maja lani, po ruski invaziji na Ukrajino, skupaj vložili prošnjo za članstvo v zavezništvu. ZDA so podprle članstvo obeh.
Finski je nato 4. aprila letos uspelo postati 31. članica Nata, Švedska pa se še vedno sooča z zadržki Ankare in Budimpešte.
Švedska je še posebej razjezila Turčijo, ker ji ni želela izročiti več deset osumljencev, ki jih turški predsednik Recep Tayyip Erdogan povezuje s poskusom državnega udara leta 2016 in desetletja trajajočim kurdskim bojem za neodvisnost.
Madžarska pa mora, kot je marca dejal tiskovni predstavnik vlade Zoltan Kovacs, pred ratifikacijo protokola "razjasniti veliko pritožb". Švedske predstavnike je obtožil, da so bili vedno znova pripravljeni kritizirati Madžarsko zaradi vladavine prava.
15.42 Ukrajinski obrambni minister: Patrioti so prispeli v Ukrajino
Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je potrdil, da je Kijev prevzel zračne obrambne sisteme Patriot. "Danes je naše čudovito ukrajinsko nebo postalo varnejše, saj so v Ukrajino prispeli zračni obrambni sistemi Patriot. Naša zračna obramba se je naučila ravnati z njimi kakor hitro je lahko, naši partnerji pa so držali besedo," je tvitnil.
“Patriots” for patriots
— Oleksii Reznikov (@oleksiireznikov) April 19, 2023
Do you know how to visualize a dream? We must tell about it to the world and give it life! This is exactly what happened with the Patriots, even before the large-scale war, even before my appointment to the most important position of my life at the most… pic.twitter.com/m6H63erV6Z
13.07 Rusija naj bi imela v Severnem morju floto vohunskih ladij
Rusija naj bi v Severnem morju imela floto vohunskih plovil, ki delujejo pod krinko ribiških in raziskovalnih ladij.
Podrobnosti si lahko preberete v tem članku:
11.20 V Sibiriji odkrili množična grobišča Wagnerjevih plačancev
Ruski novinarju so na območju Sibirije odkrili množična grobišča padlih borcev iz Wagnerjeve skupine plačancev, po poročanju hrvaškega Dnevnika navaja neodvisna tiskovna hiša People Of Baikal.
V bližini glavnega mesta Irkutsk so na pokopališčih našli skupno 53 grobov, vsak je bil prekrit z vejami in venci.
Ob tem se poraja vprašanje, koliko ruskih borcev je bilo dejansko ubitih med rusko invazijo na Ukrajino, domnevajo pa, da jih je umrlo na tisoče.
10.40 Zaupni ameriški dokumenti: Rusija poskuša s tajnim orožjem napasti satelitski internet Starlink v Ukrajini
Rusija poskuša uporabiti tajno orožje za blokiranje dostopa ukrajinske vojske do interneta prek Starlinka, poroča Washington Post. Ta se sklicuje na tajno poročilo ameriške obveščevalne službe, ki je nedavno pricurljalo v javnost.
Moskva naj bi že mesece eksperimentirala s svojim sistemom elektronskega bojevanja Tobol, da bi preprečila delovanje ponudnika satelitskih internetnih storitev Starlink v Ukrajini. Sistem, zasnovan za zaščito ruskih satelitov, naj bi se lahko uporabil za napad na sovražne sisteme.
V SpaceX, lastniku Starlinka v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, teh navedb niso želeli komentirati. Maja lani je Musk na Twitterju objavil, da je Starlink dokazal svojo odpornost proti motnjam in poskusom vdorov v mreže Stalink, a se zdi, da Rusi krepijo svoja prizadevanja, še piše Washington Post.
Starlink has resisted Russian cyberwar jamming & hacking attempts so far, but they’re ramping up their efforts https://t.co/w62yCsDA5w
— Elon Musk (@elonmusk) May 11, 2022
9.15 Nemčija Ukrajini dostavila sistem zračne obrambe patriot
Nemčija je Ukrajini predala obljubljeni sistem zračne obrambe patriot, namenjen odvračanju ruskih napadov, izhaja iz podatkov na spletni strani nemške vlade, kjer ta beleži dobavljeno vojaško pomoč Kijevu. Pred tem je skupina ukrajinskih vojakov zaključila urjenje za uporabo sistema, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Pred dobavo je skupina ukrajinskih vojakov v eni od članic zveze Nato opravila še zadnje urjenje za uporabo sistema, ki so ga vodili tako predstavniki Nemčije kot ZDA, navedbe virov v nemški vojski povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Nemčija je Ukrajini v okviru dobav orožja med drugim namenila tudi 34 tankov gepard, skupaj s 60 tisoč enotami streliva, kar pa naj bi bilo premalo. Berlin se je zato obrnil na Švico s prošnjo, da dovoli izvoz pri njej kupljenega streliva, a to v Bernu zavračajo.
S sklicevanjem na zakonodajo, ki prepoveduje vnovičen izvoz orožja, če je prejemnica udeležena v mednarodnem oboroženem konfliktu, je Švica tovrstno prošnjo do zdaj že zavrnila tudi Danski in Španiji.
Prav v torek je bil na obisku pri nemškem kanclerju Olafu Scholzu (na desni) švicarski predsednik Alain Berset, ki je kljub kritikam vztrajal pri zavračanju dovoljenja za izvoz. "Ne morete nas prositi, da kršimo lastne zakone," je dejal.
Obenem pa po njegovih besedah v državi poteka razprava o tem vprašanju. "Pomembno je, da se držimo pravil in jih po potrebi spremenimo," je zaključil.
Nemška vlada to razpravo spremlja in upa, da se bo kaj spremenilo, je dejal Scholz. "Vemo, da Ukrajina potrebuje podporo v orožju in strelivu," njegove besede navaja francoska tiskovna agencija AFP.
7.30 Rusija z droni napadla Odeso
Ruska stran je napad na območje pristaniške Odese izvedla z brezpilotniki tipa šahed-136, je na Telegramu zapisal vodja tamkajšnje vojaške uprave Jurij Kruk. Trenutno gasilci na prizorišču gasijo požar, žrtev pa glede na prve informacije ni bilo.
Poveljnik ukrajinskih zračnih sil, general Mikola Oleščuk, je kasneje sporočil, da je zračna obramba v mestu uničila 10 od 12 dronov kamikaz.
⚡️Ukraine's Air Force: 10 out of 12 Iranian-made Shahed drones downed over Odesa Oblast.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) April 19, 2023
Two of the drones Russia launched at the oblast overnight on April 19 struck a "public infrastructure facility," according to the Odesa Oblast Military administration.
Drone šahed-136 izdelujejo v Iranu, nosijo pa lahko od 35 do 50 kilogramov eksploziva. Ruske sile jih v agresiji nad Ukrajino pogosto uporabljajo, medtem ko je ruska lastna proizvodnja dronov tarča mednarodnih sankcij. Obenem jih je bilo veliko od začetka vojne že sestreljenih.
Glede na poročilo ukrajinskega generalštaba je Rusija v zadnjem dnevu nad Ukrajino izvedla štiri raketne in 60 letalskih napadov, pri čemer naj bi bilo poškodovanih več civilistov.
In the late evening of 18 April, Ukrainian air defenses shot down 7 Russian drones, including 6 Shahed-136 kamikaze drones. 6 drones were destroyed over Zaporizhzhia Oblast. A 7th drone was shot down on the outskirts of Dnipro.https://t.co/U2mpdP89GA
— Euromaidan Press (@EuromaidanPress) April 19, 2023
Agencija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je januarja zgodovinsko središče Odese uvrstila na svoj seznam ogrožene svetovne dediščine.
101