Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
2. 6. 2023,
7.43

Osveženo pred

6 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,96

Natisni članek

Vladimir Putin Volodimir Zelenski Ukrajina Rusija Vojna v Ukrajini

Petek, 2. 6. 2023, 7.43

6 mesecev, 2 tedna

464. DAN VOJNE V UKRAJINI

Zelenski: Ukrajina se ne bo mogla pridružiti Natu, dokler ...

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,96
Volodimir Zelenski | Zelenski je v četrtek na drugem zasedanju Evropske politične skupnosti v Moldaviji evropskim voditeljem sporočil, da bo vsak dvom o tem, ali naj Ukrajino sprejmejo v Nato, opogumil Rusijo za napade na druge države. | Foto Reuters

Zelenski je v četrtek na drugem zasedanju Evropske politične skupnosti v Moldaviji evropskim voditeljem sporočil, da bo vsak dvom o tem, ali naj Ukrajino sprejmejo v Nato, opogumil Rusijo za napade na druge države.

Foto: Reuters

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da se njegova država ne bo mogla pridružiti Natu, dokler traja vojna. "Ne zato, ker tega ne bi želeli, ampak zato, ker je to nemogoče," je priznal na brifingu v prisotnosti estonskega kolega Alarja Karisa v Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pregled pomembnejših dogodkov dneva

20.37 Zelenski: Ukrajina pred koncem vojne ne bo članica Nata
19.41 Kitajski odposlanec pozval k prekinitvi dobav orožja v Ukrajino
15.03 Čečeni v Ukrajini sprožili veliko ofenzivo 
13.58 Blinken svari pred lažnim mirom v Ukrajini
8.30 Švicarski poslanci zavrnili izvoz v Švici proizvedenega orožja v Ukrajino
6.43 Kijev znova tarča ruskih zračnih napadov

20.37 Zelenski: Ukrajina pred koncem vojne ne bo članica Nata

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da se njegova država ne bo mogla pridružiti Natu, dokler traja vojna. "Ne zato, ker tega ne bi želeli, ampak zato, ker je to nemogoče," je priznal na brifingu v prisotnosti estonskega kolega Alarja Karisa v Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je od začetka ruske invazije februarja lani večkrat javno pozval k čimprejšnji včlanitvi Ukrajine v Evropsko unijo in Nato. Medtem ko so se v Kijevu junija lahko razveselili statusa države kandidatke za članstvo v EU, pa so države članice Nata glede pridružitve Ukrajine bolj zadržane.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sicer poudaril, da vse članice vojaškega zavezništva stojijo za zavezo iz leta 2008, da se bo Ukrajina nekoč v prihodnosti pridružila Natu.

Pri vprašanju ukrajinskega članstva je ključna določba o kolektivni obrambi, zapisana v petem členu severnoatlantske pogodbe. V njem piše, da "se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice".

Zelenski je v četrtek na drugem zasedanju Evropske politične skupnosti v Moldaviji evropskim voditeljem sporočil, da bo vsak dvom o tem, ali naj Ukrajino sprejmejo v Nato, opogumil Rusijo za napade na druge države.

19.41 Kitajski odposlanec pozval k prekinitvi dobav orožja v Ukrajino

Posebni kitajski odposlanec Li Hui je po daljši evropski turneji, med katero je obiskal tudi Ukrajino in Rusijo, danes v Pekingu pozval k prekinitvi dobav orožja v Ukrajino, saj se bo po njegovem prepričanju v nasprotnem primeru le še stopnjevala nevarnost za zaostrovanje razmer, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kitajski posebni odposlanec za Evrazijo je po navedbah kitajske državne televizije dejal, da niti Rusija niti Ukrajina nista zaprli vrat pogajanjem.

V tej luči je pozval k prekinitvi ognja in mirovnim pogajanjem. Pri tem je opozoril na negativne posledice vojne na področjih jedrske varnosti, dobav hrane in humanitarnih zadev.

"Boleča lekcija tega, kako se je ukrajinska kriza razvila do trenutnega stanja, zahteva globok premislek vseh strani," je dejal v svojem komentarju dogajanja na vzhodu Evrope. Ukrajinsko krizo je ob tem označil kot "izbruh nasprotij v evropskem varnostnem upravljanju".

Med potovanjem je Li poleg Moskve in Kijeva obiskal še Nemčijo, Poljsko, Francijo in Bruselj. Novinarjem je danes namignil, da bi Peking lahko v kratkem v Evropo poslal novo delegacijo, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajska je že februarja predstavila mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, v katerem je v 12 točkah med drugim pozvala k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvarila pred uporabo jedrskega orožja. Načrt je sprožil kritičen odziv z Zahoda na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije.

15.03 Čečeni v Ukrajini sprožili veliko ofenzivo 

Čečenske posebne enote so sprožile ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Bataljon Akhmat, ki je pod nadzorom Putinovega zaveznika Ramzana Kadirova, napreduje v bližini mesta Mariink, so sporočili.

Mesto leži v regiji Doneck v Ukrajini in je bilo med rusko invazijo spremenjeno v ruševine, saj je bilo večji del vojne izpostavljeno frontnim udarcem.

13.58 Blinken svari pred lažnim mirom v Ukrajini

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v govoru v mestni hiši finske prestolnice ruski napad na Ukrajino označil za skrajno neuspešen. Rusija je namreč po njegovem prepričanju trenutno v bistveno slabšem stanju kot pred začetkom vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je dejal, si ne delajo utvar glede ciljev ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini. Ravno zaradi tega je po njegovem mnenju predpogoj za pomenljivo diplomacijo in resničen mir močna Ukrajina, ki se bo v prihodnje sposobna ubraniti pred agresijami.

"Vlaganje v moč Ukrajine ni slabo za diplomacijo, ampak ji utira pot," je poudaril in morebitno prekinitev ognja, s katero bi Rusija ohranila nadzor nad osvojenimi ozemlji, označil za "Potemkinov mir".

Blinken je bil v govoru kritičen tudi do tistih, ki pozivajo k prekinitvi oboroževanja Ukrajine, na zadovoljstvo zbranega občinstva pa se je obregnil ob status ruskih sil kot domnevno druge najmočnejše vojske na svetu, rekoč, da je ta trenutno druga najmočnejša vojska v Ukrajini.

Šef ameriške diplomacije se je zavezal h gradnji ukrajinske vojske za prihodnost. ZDA so največja podpornica ukrajinskih oboroženih sil, od začetka ruske invazije so jim namenile opremo v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev.

ZDA bodo po Blinkenovih besedah pozdravile poskus katerekoli države za dosego "pravičnega in trajnega miru", a le, če bo zagotovljena ozemeljska celovitost Ukrajine.

Ta je sicer bila ena od točk kitajskega mirovnega načrta iz februarja letos, ki pa so ga ZDA zavrnile, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije. Kitajski mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini je v 12 točkah med drugim pozival k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in svaril pred uporabo jedrskega orožja.

Blinken je v današnjem govoru poudaril, da je vojna v Ukrajini le okrepila ameriško odločnost v zvezi z morebitnimi grožnjami Pekinga, ki se ni pripravljen odreči možnosti politične združitve Tajvana s celinsko Kitajsko na silo.

ZDA so najpomembnejša mednarodna zaveznica Tajvana in njegova največja dobaviteljica orožja, čeprav so leta 1979 uradno spremenile svoje diplomatsko priznanje v korist Kitajske.

8.30 Švicarski poslanci zavrnili izvoz v Švici proizvedenega orožja v Ukrajino

Spodnji dom švicarskega parlamenta je v četrtek zavrnil predlog, ki bi omogočil izvoz orožja švicarske proizvodnje v Ukrajino. Proti predlogu je bilo 98 poslancev nacionalnega sveta v Bernu, za jih je glasovalo 75, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kljub pritiskom Kijeva in njegovih zaveznikov Švica tako ni dovolila, da države, ki imajo orožje švicarske proizvodnje, to dobavijo Ukrajini.

Jean-Luc Addor iz desničarske Švicarske ljudske stranke (SVP), ki ima v nacionalnem svetu največ poslancev, je opozoril, da bi Švica z odobritvijo dobave orožja švicarske proizvodnje Ukrajini kršila svojo nevtralnost. To si je država pridobila z vestfalskim mirom leta 1648, s katerim so se končale tridesetletne vojne in je bila potrjena neodvisnost Švicarske konfederacije.

Po začetku ruskega napada na Ukrajino februarja lani je švicarska politika oborožene nevtralnosti predmet številnih razprav. Švica, ki ni članica Evropske unije, se je sicer pridružila sankcijam proti Rusiji, obenem pa vztrajala pri svoji nevtralnosti.

Švicarski parlament je o predlogu za odobritev izvoza orožja v Ukrajino glasoval na dan, ko se je švicarski predsednik Alain Berset na vrhu Evropske politične skupnosti v Moldaviji sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

"Uporabljamo svoje pravo. Že na začetku smo pokazali, da nismo ravnodušni do tega, kar se dogaja, ampak stojimo Ukrajini ob strani," je po srečanju za švicarsko nacionalno radiotelevizijo RTS povedal Berset. Ob tem je menil, da Ukrajinci zelo dobro razumejo stališče in vlogo Švice. Na Twitterju je medtem sporočil, da je imel produktiven pogovor z Zelenskim o razmerah na terenu, švicarski humanitarni pomoči in obnovi.

Švica je do zdaj zavrnila prošnje več držav, naj dovoli izvoz orožja švicarske proizvodnje, med njimi Nemčije, Španije in Danske. Pri tem se je sklicevala na svojo zakonodajo, ki prepoveduje izvoz orožja švicarske proizvodnje v državo, udeleženo v mednarodnem oboroženem konfliktu.

6.43 Kijev znova tarča ruskih zračnih napadov

Kijev je bil danes zgodaj zjutraj ponovno tarča ruskih zračnih napadov. Po navedbah ukrajinskega vojaškega poveljstva je Moskva izstrelila 15 manevrirnih raket in 18 brezpilotnih letal, vse pa naj bi zračna obramba sestrelila. Rusija medtem poroča, da je odvrnila nove poskuse vdora v regijo Belgorod, pri čemer naj bi bilo ranjenih 50 ukrajinskih vojakov.

Vodja kijevske civilne in vojaške uprave Sergij Popko je sporočil, da so ukrajinske sile v okolici Kijeva skupno sestrelile okoli 30 ruskih izstrelkov. O morebitnih žrtvah ali povzročenih škodi napadov pa ukrajinske oblasti za zdaj ne poročajo, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Nov napad se je zgodil le nekaj ur po tem, ko so bili v ruskem zračnem napadu na Kijev v noči na četrtek ubiti najmanj trije ljudje, med njimi otrok, več kot deset ljudi pa je bilo ranjenih.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da so njihove sile v četrtek v bližini mesta Šebekino v zahodni ruski regiji Belgorod ob meji z Ukrajino odvrnile tri domnevne poskuse vdora ukrajinskih enot v regijo.

"V ukrajinskem napadu je skupno sodelovalo do 70 borcev, pet tankov, štiri oklepna vozila in tovornjak kamaz," je sporočilo obrambno ministrstvo in dodalo, da so ruske letalske sile in artilerija ubile več kot 50 ukrajinskih vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V današnjem novem obstreljevanju mesta Šebekino sta bili ubiti dve ženski, potem ko so domnevni ukrajinski izstrelki zadeli njun avtomobil, je sporočil guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov. Ob tem je dodal, da sta bila v napadu ranjena tudi dva moška, ki sta v kritičnem stanju in so ju že prepeljali v bolnišnico.

Šebekino je bil že v četrtek tarča obstreljevanja, v katerem je bilo po navedbah lokalnih oblasti ranjenih najmanj 12 ljudi. Zaradi pogostega obstreljevanja so številni prebivalci pobegnili v mesto Belgorod, kjer so že vzpostavljeni centri za razseljene osebe.

"Glavno vprašanje zdaj je zagotoviti pomoč ljudem in jim pomagati pri evakuaciji," je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Prav tako je obsodil molk mednarodne skupnosti, ki "kljub dokazom o napadih na civilno infrastrukturo, ne kritizira Kijeva".

Do domnevnih ukrajinskih napadov naj bi prišlo tudi v bližini mesta Kursk, kjer naj bi ruska zračna obramba sestrelila več ukrajinskih dronov. Tako regija Belgorod kot sosednja regija Kursk sta v zadnjem času pogosto tarča zračnih napadov, odgovornost za katere Moskva pripisuje Kijevu.

Napad
Novice Nov napad v Rusiji: "Odbili smo tri napade in ubili 30 ukrajinskih borcev"
droni rusija ukrajina kijev
Novice Nemirna noč: Rusi izvedli največji napad dronov na Kijev
vojaki ukrajina vojska
Novice Ukrajina napoveduje: Pripravljeni smo, že jutri bi lahko začeli
Sergej Lavrov,  ruski zunanji minister
Novice Lavrov: Obstajajo "resne ovire" za nadaljevanje mirovnih pogovorov
Clemens Tönnies
Novice Je bil to človek, ki je Putinu pomagal pri "osvajanju" Nemčije?
Ne spreglejte