Ponedeljek, 17. 6. 2024, 17.40
5 mesecev, 1 teden
Razkritje dokumentov tajnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,28
Je ruski predsednik Vladimir Putin marca in aprila 2022 mislil resno s pogovori s Kijevom? Nekateri ukrajinski pogajalci pravijo, da je mislil resno, drugi trdijo, da je le hlinil željo po sklenitvi mirovnega dogovora.
Ukrajinsko-ruski mir je nedosegljiv kot vedno. Toda leta 2022 sta se strani vsaj pogovarjali. A mirovni pogovori med državama v prvih tednih vojne so na koncu spodleteli. Razkriti dokumenti o teh pogovorih kažejo, s katerimi velikimi ovirami se bodo morali soočiti v morebitnih novih pogajanjih.
Rusija in Ukrajina sta imeli na začetku vojne – v drugi polovici marca in aprila 2022 – srečanja, na katerih sta razpravljali o mirovnih pogojih. To so bili sestanki v Belorusiji, Istanbulu in s pomočjo videopovezav.
Zakaj so pogajanja propadla
Pogajanja so propadla, ko sta se strani vkopali na svojem stališču, pred tem pa so pogajalci pripravili več osnutkov sporazuma, ki naj bi zagotovil prihodnjo varnost Ukrajine ob izpolnjevanju nekaterih zahtev ruskega predsednika Vladimirja Putina, piše New York Times (NYT).
Točke spora so bile med drugim količina ukrajinske oborožitve, pogoji morebitnega članstva Ukrajine v EU, nekateri ukrajinski zakoni o jeziku in kulturi (te je Moskva želela razveljaviti). Kijev je v pogovorih po pisanju NYT ponudil odpoved željam po članstvu v Natu, prav tako se je strinjal z rusko vojaško okupacijo nekaterih delov ukrajinskega ozemlja, ne pa tudi z odpovedjo suverenosti nad tem ozemljem.
Ukrajina je zelo popustila
Velika ovira za mirovni sporazum je bila nepripravljenost Rusije za sklenitev dogovora, ki bi zavezoval druge države (ZDA, Velika Britanija, Francija in Kitajska), da stopijo v bran Ukrajini, če jo še kdaj napadejo.
Pogovori med Kijevom in Moskvo so stekli v drugi polovici marca 2022, ko je postalo jasno, da Rusija ne bo mogla na hitro zlomiti Ukrajine.
Ukrajina je znatno popustila: bila je pripravljena postati trajno nevtralna država, ki se nikoli ne bo pridružila Natu ali dovolila, da bi tuje sile imele sedež na njenih tleh. Zdelo se je, da ponudba zadovoljuje Putinovo glavno pritožbo – da Zahod uporablja Ukrajino za uničenje Rusije.
Rusija je v pogovorih zahtevala, da ji Ukrajina odstopi celoten vzhodni Donbas, prizna njeno suverenost nad Krimom, skrči število vojakov, tankov, bojnih ladij in letal ter drugega orožja … Zahtevala je tudi odpravo sankcij, ki jih je Zahod sprejel proti njej od leta 2014.
Ko se je zdelo, da bodo našli rešitev ...
Ko so se 29. marca v neki palači v Istanbulu srečali predstavniki Ukrajine in Rusije, se je zdelo, da Moskva podpira ukrajinski model nevtralnosti in varnostnih jamstev ter manj poudarja svoje ozemeljske zahteve.
Ukrajina je predlagani dogovor povzela v dvostranskem dokumentu, ki ga je poimenovala Istanbulsko sporočilo, ki ga ni nikoli objavila. O statusu Krima naj bi se odločali v obdobju desetih ali 15 let, pri čemer je Ukrajina obljubila, da polotoka ne bo poskušala vrniti s silo.
Rusija pošilja mešane signale
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in Putin naj bi se osebno srečala, da bi dokončala mirovni sporazum in dosegla dogovor o tem, koliko ukrajinskega ozemlja bo Rusija še naprej zasedala.
Odkritje trupel na stotine pomorjenih ukrajinskih civilistov v mestu Buča po umiku ruske vojske iz okolice Kijeva ni ustavilo pogovorov med Ukrajino in Rusijo.
Toda ruski uradniki so javno pošiljali mešane signale o tem, ali je Kremelj dejansko pripravljen podpisati dogovor. Rusi in Ukrajinci so se vrnili k večurnim pogajanjem s pomočjo videoklica, kjer so si izmenjali osnutke sporazuma na WhatsAppu, piše NYT.
Pogovori se nadaljujejo tudi po Buči
V začetku aprila, potem ko se je Rusija umaknila iz predmestja Kijeva, so podobe pomorjenih civilistov v mestu Buča pretresle svet. Za Ukrajince se je misel, da bi njihova država lahko dosegla kompromis z Rusijo, zdela bolj oddaljena kot kadarkoli prej. A Zelenski, ki je Bučo obiskal 4. aprila, je dejal, da se bodo pogovori nadaljevali.
Posrednik pri pogovorih med Ukrajinci in Putinom je postal ruski milijarder Roman Abramovič. Ali so bili pogovori resni ali ne, se mnenja še vedno krešejo – neki ukrajinski pogajalec je dejal, da so bili pogovori Putinovo blefiranje, druga dva sta jih opisala kot resne.
Osnutek dogovora na Putinovi mizi
15. aprila, pet dni po tem, ko je Abramovič Ukrajincem povedal o srečanju s Putinom, so ruski pogajalci na mizo svojega predsednika poslali 17 strani dolg osnutek dogovora. Pogajalci so se dogovorili, da se bo Ukrajina razglasila za trajno nevtralno, a ji bo Rusija dovolila vstop v Evropsko unijo.
Posrednik med Ukrajinci in Putinom je aprila 2022 postal ruski milijarder Roman Abramovič.
Kijev je v dokumentu sprejel rusko okupacijo nad delom svojega ozemlja, ne da bi priznal rusko suverenost nad njim. A ključna točka nesporazuma je bila ruska želja, da bi se strelni doseg ukrajinskih raket omejil na 40 kilometrov, kar ni dovolj za zadetek tarč na Krimu (Ukrajina je privolila na 280 kilometrov).
Usodni peti člen
Rusija je še vedno želela, da Ukrajina razveljavi zakone, povezane z jezikom in nacionalno identiteto, ter umakne ukrajinske enote kot del prekinitve ognja. Največja težava pa se je po pisanju NYT pokazala v petem členu, ki je določal, da se bodo v primeru ponovnega oboroženega napada na Ukrajino t. i. države porokinje, ki bodo podpisale pogodbo – Velika Britanija, Kitajska, Rusija, ZDA in Francija –, postavile v bran Ukrajini.
A Rusija je vstavila klavzulo, da morajo vse države porokinje, vključno z Rusijo, odobriti odgovor, če bo Ukrajina napadena. To je pomenilo, da bi lahko Moskva ponovno napadla Ukrajino in nato dala veto na kakršnokoli vojaško posredovanje v imenu Ukrajine. To je bil na videz absurden pogoj, ki ga je Kijev zavrnil kot kršitev sporazuma.
"Po tem nismo imeli več interesa za nadaljevanje pogovorov," je po pisanju NYT dejal eden od članov ukrajinske pogajalske skupine.
