Ponedeljek, 17. 11. 2025, 16.23
2 tedna, 6 dni
Zelenski in Macron podpisala dogovor o nakupu bojnih letal #video
Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegov ukrajinski kolega Volodimir Zelenski, ki se mudi na obisku v Parizu, sta danes podpisala dogovor, v skladu s katerim naj bi Ukrajina kupila do 100 francoskih bojnih letal rafale in drugo vojaško opremo, vključno s sistemi zračne obrambe.
16.21 Bruselj: Ukrajina za leto 2026 potrebuje prek 70 milijard evrov tuje podpore
16.17 V ruskih napadih na Ukrajino več mrtvih
15.51 Nekdanji državni sekretar ZDA Pompeo svetovalec ukrajinskega obrambnega podjetja
14.17 Po ruskem napadu na jug Ukrajine evakuirana romunska vas
12.30 Zelenski in Macron podpisala dogovor o nakupu bojnih letal
7.45 V ruskih napadih na Ukrajino najmanj trije mrtvi
16.21 Bruselj: Ukrajina za leto 2026 potrebuje prek 70 milijard evrov tuje podpore
Ukrajina potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje podpore, da se bo prihodnje leto lahko branila pred rusko agresijo in da bo država še naprej delovala, je danes navedla Evropska komisija. Ob tem je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko unija zagotovila potrebna sredstva.
"Obseg finančnih potreb Ukrajine je velik," je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zapisala v pismu državam članicam.
Kot so zapisali na komisiji, lahko Ukrajina pokrije samo približno polovico vojaških potreb za prihodnje leto, ki znašajo 103 milijarde evrov. Tako potrebuje 52 milijard evrov vojaške pomoči in še 20 milijard evrov makrofinančne podpore drugih držav, skupaj torej 72 milijard evrov. Potrebe za leto 2027 po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašajo 64 milijard evrov.
Večino teh potreb bo morala pokriti EU, potem ko so ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom ustavile pomoč Kijevu, poroča AFP.
Komisija je ob tem v skladu z zahtevo voditeljev držav članic z oktobrskega vrha EU podrobneje predstavila tri možnosti, kako bi lahko unija zagotovila potrebna sredstva.
Ena od teh je uporaba v okviru sankcij zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje 140 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini, ki bi ga ta vrnila šele, ko bi ji Moskva povrnila vojno škodo. Temu ostro nasprotuje Belgija, kjer je shranjenega večina tega premoženja.
Kot je pretekli teden v Evropskem parlamentu povedala von der Leyen, bi lahko Ukrajini EU pomagala še prek skupnega zadolževanja ali pa bi ji članice pomagale dvostransko.
V pismu se komisija ne opredeljuje do možnosti, vendar pa je predsednica komisije pretekli teden dejala, da je najbolj učinkovita rešitev uporaba ruskega premoženja.
"Seveda ni lahkih možnosti. Vendar pa to odraža tako velikost izziva kot zgodovinsko težo odgovornosti Evrope v tem ključnem trenutku za Ukrajino," po poročanju AFP piše v dokumentu, danes posredovanem članicam. Ob tem jih je pozvala, naj se hitro odločijo, kako naprej.
O tem bodo predsedniki vlad in držav članic odločali na zasedanju Evropskega sveta čez en mesec.
16.17 V ruskih napadih na Ukrajino več mrtvih
V ruskih napadih so bili ponoči v regiji Harkov na severovzhodu Ukrajine ubiti najmanj trije ljudje, še več oseb je bilo ranjenih, so davi sporočile lokalne oblasti. Tarča raketnega napada je bilo mesto Balaklija. V napadu na regijo Dnipropetrovsk pa sta danes umrli še dve osebi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska vojska je ponoči izvedla dva raketna napada na središče Balaklije, je na Telegramu sporočil vodja tamkajšnje vojaške uprave Vitalij Karabanov. Umrli so trije ljudje, 13 je bilo ranjenih, med njimi tudi štirje otroci.
"Agresor je uničil več stanovanjskih stavb in vrtec. Gre za nečloveški napad, ki ga ni mogoče upravičiti," je napad na omrežjih obsodila ukrajinska prva dama Olena Zelenska.
V ruskem napadu na regijo Dnipropetrovsk sta umrli dve osebi, je po poročanju AFP potrdil lokalni guverner.
Po napadu ruskih dronov na mesto Izmail v regiji Odesa, pa se je vnela tovorna ladja za prevoz plina, ki je plula pod turško zastavo, so sporočili iz ukrajinske pristaniške uprave.
15.51 Nekdanji državni sekretar ZDA Pompeo svetovalec ukrajinskega obrambnega podjetja
Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je danes pridružil novoustanovljenemu svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, vodilnega ukrajinskega proizvajalca brezpilotnih letalnikov dolgega dosega, ki lahko zadenejo cilje globoko v Rusiji, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Fire Point v prizadevanju za okrepitev svojega mednarodnega ugleda gradi novo tovarno na Danskem, k sodelovanju pa privablja pomembne osebnosti iz industrije, navaja AP. Podjetje ob tem namerava razširiti proizvodnjo preizkušenih manevrirnih raket.
Podjetje je bilo sprva v obsežni ruski invaziji na Ukrajino relativno neznano, letos pa poroča o približno milijardi dolarjev prihodkov. 12. novembra je ustanovilo svetovalni odbor, za člana pa imenovalo tudi nekdanjega ameriškega državnega sekretarja.
Fire Point je sporočil, da z imenovanjem Pompea, ki je bil med letoma 2018 in 2021 del prve administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, usklajuje svoj okvir upravljanja z vodilnimi mednarodnimi standardi, poroča Reuters.
"To je za nas velika čast. Ker rastemo v veliko mednarodno podjetje, smo se odločili, da moramo slediti najjasnejšim in najboljšim korporativnim standardom," je dejala Irina Tereh, glavna tehnološka direktorica preiskave pri Fire Pointu.
Podjetje, ki je razvilo tudi manevrirno raketo Flamingo, je sicer predmet preiskave ukrajinskih protikorupcijskih organov zaradi napihnjenih cen, še piše Reuters. Po poročanju AP, pa je podjetje povezano tudi s poslovnim partnerjem ukrajinskega predsednika Voldomirja Zelenskega, Timurjem Mindičem, vpletenim v korupcijski škandal v energetskem sektorju, ki je v minulih dneh pripeljal do aretacij in odstopa dveh ministrov.
14.17 Po ruskem napadu na jug Ukrajine evakuirana romunska vas
Romunija je danes evakuirala vas Plauru v bližini ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom na jugu Ukrajine povzročil požar na ladji, ki je prevažala utekočinjeni naftni plin (LPG), so sporočile romunske oblasti. Ruski napad se je zgodil v pristanišču Izmail, evakuacija bližnje vasi pa je po navedbah oblasti previdnostni ukrep.
Rusija je od začetka invazije na Ukrajino februarja 2022 večkrat napadla ukrajinska pristanišča ob reki Donavi na skrajnem jugu Ukrajine, kar je sprožilo že več opozoril v sosednji Romuniji. Zadnji napad, ki se je zgodil ponoči, je na ladji, ki je prevažala utekočinjeni naftni plin, povzročil požar.
Zaradi bližine ladje romunskemu ozemlju in narave njenega tovora so romunske oblasti odredile evakuacijo vasi Plauru, ki leži na drugi strani Donave od ukrajinskega pristaniškega mesta Izmail.
Lokalni prebivalci so že pred evakuacijo na mobilne telefone prejeli opozorila o morebitnih padajočih predmetih po napadu. Po navedbah oblasti so za območje vasi zaradi neposredne nevarnosti eksplozije izdali opozorilo RO-ALERT, cestni in pomorski promet pa sta ustavljena.
Po uradnih podatkih je imela vas Plauru leta 2021 le 32 prebivalcev, oblasti so sporočile, da so jih do zdaj evakuirali 15, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Romunsko obrambno ministrstvo je navedlo, da v nočnih ruskih napadih na obmejnem območju sicer niso zaznali nobenih nepooblaščenih vdorov dronov v romunski zračni prostor. Zunanje ministrstvo je medtem v petek na pogovore poklicalo ruskega veleposlanika v državi, potem ko so v noči na torek na romunsko ozemlje, sicer članice Nata, strmoglavili delci dronov.
12.30 Zelenski in Macron podpisala dogovor o nakupu bojnih letal
Dogovor določa okvir za morebitne prihodnje pogodbe, po katerih bi Ukrajina kupila do 100 bojnih letal rafale "z vso pripadajočo opremo", pa tudi sistem zračne obrambe nove generacije SAMP-T, ki je še v fazi razvoja, radarske sisteme in brezpilotne letalnike.
V uradu francoskega predsednika so povedali, da je cilj sporazuma "francosko orožarsko odličnost postaviti v službo ukrajinske obrambe" in "omogočiti Ukrajini, da pridobi obrambne sisteme, ki jih potrebuje za odziv na rusko agresijo". Francija je Ukrajini že zagotovila bojna letala mirage, vendar do danes ni bilo govora o tem, da bi jim sledila letala rafale, ki veljajo za paradnega konja francoskega bojnega letalstva.
Rafale
Macron in Zelenski bosta danes v Parizu obiskala še štab večnacionalnih sil, ki se na pobudo Francije in Velike Britanije oblikujejo v okviru t. i. koalicije voljnih za Ukrajino, v njih pa bi po navedbah francoske strani lahko sodelovalo do 35 držav.
Voditelja se bosta popoldan udeležila še francosko-ukrajinskega foruma o dronih, ki postajajo vse bolj pomemben del vojskovanja v Ukrajini in tudi širše. Slednje je prepoznala tudi Evropa in med drugim želi izkoristiti izkušnje na področju proizvodnje in uporabe dronov, ki so jih Ukrajinci pridobili med že skoraj štiri leta trajajočo vojno.
Zelenski je Francijo obiskal devetič od februarja 2022, ko je Rusija sprožila invazijo na Ukrajino, v torek pa se bo mudil še na obisku v Španiji. Prizadeva si zlasti za krepitev ukrajinske zračne obrambe, pa tudi odpornosti energetskega sektorja, medtem ko se njegova država pripravlja na težavno zimo.
V nedeljo je namreč v Atenah podpisal sporazum, ki predvideva uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina prek Grčije v Ukrajino od decembra do marca 2026, s čimer naj bi lažje premostili težave zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo.
7.45 V ruskih napadih na Ukrajino najmanj trije mrtvi
V ruskih napadih so bili ponoči v regiji Harkov na vzhodu Ukrajine ubiti najmanj trije ljudje, še najmanj deset je ranjenih, so danes zjutraj sporočile lokalne oblasti. Tarča raketnega napada je bilo mesto Balaklija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska vojska je ponoči izvedla dva raketna napada na središče Balaklije, je prek Telegrama sporočil vodja tamkajšnje vojaške uprave Vitalij Karabanov. Umrli so trije ljudje, deset je bilo ranjenih, med njimi otroci.
Ranjenih je verjetno še več, saj poročila dopolnjujejo, je še povedal Karabanov.
Balaklija
Rusija od začetka agresije februarja 2022 skoraj vsakodnevno obstreljuje ukrajinsko ozemlje z droni in raketami. V petek je bilo v ruskem napadu na stanovanjski blok v Kijevu ubitih sedem ljudi.
Kijev medtem v Rusiji pogosto cilja skladišča ter naftne rafinerije, da bi oviral oskrbo ruske vojske z gorivom, pa tudi otežil financiranje vojne z izvozom energentov.
Na fronti medtem ruska vojska beleži napredovanje, zlasti v regijah na jugu Ukrajine, kjer je v nedeljo prevzela nadzor v dveh krajih, še poroča STA.