Četrtek, 9. 1. 2020, 9.01
4 leta, 10 mesecev
Preobrat na Bližnjem vzhodu? #video
ZDA so po zadnjih raketnih napadih Irana na vojaški oporišči v Iraku, kjer so med drugim nastanjeni tudi ameriški vojaki, izrazile pripravljenost, da s predstavniki Teherana sedejo za skupno mizo in začnejo resna pogajanja brez predpogojev. Američani so to sporočili v pismu, ki so ga naslovili na Varnostni svet Združenih narodov (ZN). Odločitev o atentatu na iranskega generala Kasema Solejmanija so utemeljili kot dejanje v samoobrambi.
Po poročanju BBC je tudi Iran napade na vojaški oporišči v Iraku utemeljil kot akt samoobrambe. V napadih z balističnimi izstrelki, ki so leteli na oporišči v Erbilu na severu države in Al Asad, ki leži približno 160 kilometrov severozahodno od Bagdada, ni bilo smrtnih žrtev.
Bogomil Ferfila, Boštjan Videmšek in Denis Čaleta o razmerah na Bližnjem vzhodu (8. januar 2020). Video: Planet.
Pence: Iran prosil zavezniške milice, da ne napadejo ZDA
Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je raketne napade kljub temu opisal kot zaušnico Američanom in pozval h končanju prisotnosti ameriških vojaških sil na Bližnjem vzhodu. V ameriškem atentatu na iranskega generala Solejmanija, ki so ga ZDA obtožile terorizma in mu pripisale odgovornost za smrt na stotine ameriških vojakov, so bili prejšnji teden ubiti tudi pripadniki iraških milic, ki jih podpira Iran, zato so tudi oni pozvali k maščevanju ZDA.
ZDA so pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija obtožile terorizma in mu pripisale odgovornost za smrt na stotine ameriških vojakov.
Ameriški podpredsednik Mike Pence je sicer v pogovoru za CBS News dejal, da ameriški obveščevalci menijo, da je Iran prej omenjene zavezniške milice prosil, naj ne napadejo ameriških ciljev. Predstavniški dom ameriškega kongresa naj bi medtem še danes glasoval o tem, ali lahko ameriški predsednik Donald Trump začne vojno proti Iranu brez odobritve kongresnikov.
Washington pripravljen na pogajanja s Teheranom
V pismu, ki ga je naslovila na Varnostni svet ZN, je medtem ameriška veleposlanica pri ZN Kelly Craft sporočila, da so ZDA pripravljene na pogajanja, katerih cilj bi bila preprečitev nadaljnjega ogrožanja svetovnega miru in varnosti ter stopnjevanja napetosti iranskega režima.
Ameriški predsednik Trump v sredo ni napovedal nobenega vojaškega odgovora zaradi iranskih raketnih napadov.
Usmrtitev iranskega generala Solejmanija Američani v omenjenem pismu utemeljujejo kot dejanje samoobrambe. Kot so poudarili v Washingtonu, bodo na Bližnjem vzhodu dodatno ukrepali, če bo treba zaščititi ameriške državljane in interese ZDA. Da so prej omenjene letalske napade na vojaški oporišči v Iraku izvedli v samoobrambi, medtem trdijo tudi v Teheranu.
Iranski veleposlanik pri ZN Majid Takht Ravanchi je povedal, da tudi Iran ne išče dodatnega stopnjevanja nasilja ali vojne. "Operacija je bila precizna in je vojaške objekte zadela, ne da bi pri tem nastala kakršnakoli kolateralna škoda, tudi ko gre za civiliste in njihovo premoženje na tem območju," je poudaril Ravanchi.
Trump umiril retoriko: Vse kaže, da se Iran umika
Spomnimo, da ameriški predsednik Trump v sredo ni napovedal nobenega vojaškega odgovora zaradi iranskih raketnih napadov, temveč zgolj uvedbo novih sankcij, ob tem pa je dejal, da ti napadi niso zahtevali nobenih smrtnih žrtev. "Američani v teh napadih iranskega režima niso bili poškodovani. Vse kaže, da se Iran umika, kar je dobra stvar za vse vpletene strani," je dejal Trump.
Po besedah ameriškega obrambnega ministra Marka Esperja je Iran v včerajšnjih napadih s treh lokacij izstrelil 16 balističnih izstrelkov. Vojaško oporišče Al Asad naj bi zadelo najmanj 11 raket, medtem ko naj bi po včerajšnjih navedbah slovenskega obrambnega ministra Karla Erjavca oporišče v Erbilu zadela dva izstrelka. Preostale rakete po navedbah ZDA niso zadele tarč.
Čeprav iranski raketni napadi, ki so se zgodili samo nekaj ur po pogrebu generala Solejmanija v mestu Kerman v osrednjem delu Irana, niso zahtevali nobenih žrtev, gre po poročanju BBC za najbolj neposreden napad Irana na ZDA po zavzetju ameriškega veleposlaništva v Teheranu leta 1979.
30