Podpredsednik ZDA pohvalil Pahorja, da je sprožil proces Brdo (video)

"ZDA imajo zelo velik interes za to regijo že zadnjih 25 let," je poudaril Biden in dodal, da je zelo pomembno, da se v eni sobi sestanejo vsi predsedniki držav Zahodnega Balkana. "To je velik dosežek. Sam si za to prizadevam že 25 let," je dejal podpredsednik ZDA.

Spomnil je, da se je med prvim obiskom Zagreba sestal še z jugoslovanskim voditeljem Josipom Brozom Titom. Srečal se je tudi s prvim hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom. "Vse se je spremenilo. In to zaradi slovenskega vodstva, ki je zagnalo ta proces in si prizadeva, da ta teče. Gre za zelo dobro pobudo in pohvaliti vas moram," je še dejal po pogovorih s Pahorjem, ki so se zavlekli dlje od načrtovanega.

Govorila tudi o migrantski krizi Pahor je na drugi strani povedal, da je namen tokratnega srečanja v Zagrebu predvsem podpora evropski perspektivi državam v regiji in perspektiva članstva v Natu za tiste države, ki to želijo. Poudaril je, da morajo vrata ostati odprta za vse, ki si želijo vstopiti. "To pri državah ohranja željo po reformah," je poudaril Pahor in izpostavil, da je to pomembno tudi za mir in stabilnost. Slovenski predsednik je še povedal, da sta se z Bidnom pogovarjala tudi o migrantski krizi, kako zmanjšati število prebežnikov in "kako ukrepati skupaj, da ne bo nastal velik humanitarni problem".

Pozvali k skupnemu spopadanju z vzroki za ekstremizem in terorizem Slovenski predsednik je skupaj s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović danes v Zagrebu gostil vrh procesa Brdo–Brioni, ki so se ga udeležili predsedniki Srbije, Makedonije, Albanije, Kosova, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Častna gosta sta bila ob Bidnu še predsednik Evropskega sveta Donald Tusk ter avstrijski predsednik Heinz Fischer.

Spričo zadnjih terorističnih napadov v Parizu, Ankari, Bejrutu in Bamaku so voditelji pozvali k skupnemu spopadanju z vzroki za ekstremizem in terorizem. Dogovorili so se za reden dialog na operativni ravni med ZDA, EU in državami Jugovzhodne Evrope, ki da je nujen za boj proti globalnim varnostnim grožnjam.

Trenutna dramatična migrantska kriza predstavlja nepredstavljivo grožnjo tako iz humanitarnega kot tudi iz varnostnega vidika. Voditelji so pri tem pozvali k dialogu in dogovoru za boljšo zaščito zunanjih meja EU in za znatno zmanjšanje pritiska migrantov na države v regiji.

Pozvali so tudi h krepitvi stabilnosti, varnosti in blaginje za države Jugovzhodne Evrope. "Odprta dvostranska in regionalna vprašanja je treba reševati konstruktivno in v skladu z mednarodnim pravom in njegovimi načeli," so zapisali v zaključni izjavi.