Četrtek, 13. 12. 2018, 15.50
5 let, 11 mesecev
Po Pahorju sedem let zatišja: "Skrajni čas je, da se takšen obisk opravi"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,70
5
Slovenski premier Borut Pahor na obisku pri ameriškem predsedniku Baracku Obami v Beli hiši februarja 2011.
To je zelo dobro, napovedano srečanje zunanjega ministra Mira Cerarja pri ameriškem državnem sekretarju Miku Pompeu komentira nekdanji veleposlanik in diplomat Jožef Kunič. Slovenskega šefa diplomacije v State Departmentu ni bilo na spregled zadnjih osem let. Zadnji predsednik slovenske vlade, ki je bil na obisku v Beli hiši, je bil leta 2011 nekdanji premier Borut Pahor. Upamo, da je omenjeni obisk zgolj prvi v nizu, poudarja generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik.
Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je danes začel svoj obisk v Washingtonu, kjer se bo v petek srečal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Gre za prvi obisk slovenskega šefa diplomacije v State Departmentu od julija 2010, ko se je v Washingtonu s tedanjo ameriško državno sekretarko Hillary Clinton srečal nekdanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.
Kunič: Skrajni čas, da se takšen obisk opravi
Omenjenemu srečanju zunanjih ministrov je februarja 2011 sledil obisk takratnega slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja pri tedanjem ameriškem predsedniku Baracku Obami. V naslednjih sedmih letih so se v Sloveniji zamenjali kar štirje predsedniki vlad, vendar srečanj na visoki politični ravni doslej ni bilo.
"Res je skrajni čas, da se takšen obisk opravi. Po svoje je razumljivo, ni pa opravičljivo, da ga tako dolgo časa ni bilo," meni nekdanji diplomat Jožef Kunič. Gospodarska diplomacija, ki je zlasti po zelo močni pobudi gospodarstva v zadnjem obdobju bila ena od prioritet slovenske zunanje politike, je bila po njegovih besedah bolj intenzivna z Rusijo kot z ZDA.
Zadnji ameriški predsednik, ki je obiskal Slovenijo, je bil junija 2008 George Bush mlajši. Na fotografiji s takratnim predsednikom vlade Janezom Janšo.
"ZDA z gospodarskega vidika niso tako zanimive. Seveda se je več energije posvečalo drugi strani, vendar pa to ne pomeni, da smo proruski. Gospodarska diplomacija je imela relativno visoko prednost. Kriza je mimo, gospodarstvo je tudi po zaslugi gospodarske diplomacije napredovalo in zdaj je čas, da se intenzivira tudi stike z drugimi akterji na globalni ravni," pojasnjuje Kunič.
Vodnikova: Ne samo politične, pomembne so tudi razvojne misije
Z napovedanim srečanjem Cerarja in Pompea so zadovoljni tudi v Ameriški gospodarski zbornici Slovenije (AmCham Slovenija). "Prepričani smo o odličnosti odnosov med Slovenijo in ZDA na številnih področjih. Izjemno smo veseli, da se bodo začeli tudi obiski na visoki politični ravni. Upamo, da je ta le prvi v nizu," poudarja generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik.
Po njenih besedah lahko tako še bolj ozavestimo pomen čezatlantskega sodelovanja in dvigujemo potencial na vseh preostalih področjih, na primer na področju gospodarstva in kulturne izmenjave: "V omenjenem srečanju vidimo priložnost za ozaveščanje, da so odnosi odlični. Morda odnosi na politični ravni v zadnjih letih niso bili tako zelo aktivni, vendar to ne pomeni, da so bili diplomatski odnosi v tem obdobju neaktivni."
Generalna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Ajša Vodnik poudarja, da so v ZDA poleg političnih pomembne tudi razvojne misije: "Zakonodaja, ki je vedno zaostajala za tehnologijo, zdaj še bolj zaostaja. Politika se ne sme pogovarjati samo s politiko, ampak tudi z gospodarstvom in civilno družbo."
Na vprašanje, zakaj so visoki politični obiski v zadnjih sedmih letih zastali oziroma jih ni bilo, Vodnikova odgovarja, da to težko ocenjuje: "Je pa izjemno pomembno, da je gospod Cerar v času, ko je bil premier, ZDA obiskal v okviru razvojne delegacije. Zelo pomembno je, da se predsedniki vlade pogovarjajo tudi z voditelji digitalnih korporacij, v katerih se snuje razvoj tehnologij, ki bodo v prihodnosti spreminjale Slovenijo, Evropo, svet in gospodarstvo."
"Aktivnosti ZDA, da bi Hrvaško podprle bolj kot Slovenijo, ni bilo"
Nekdanji veleposlanik in diplomat Jožef Kunič je prepričan, da so ZDA v arbitražnem sporu med Slovenijo in Hrvaško zavzele nevtralno pozicijo.
Kunič ob tem opozarja, da se slovenska zunanja politika v mandatu prejšnje vlade ni obrnila proti Rusiji, kot menijo nekateri.
"Ni bilo tako. Gospodarska diplomacija ni delovala samo proti Rusiji, ampak na tistih območjih, za katera je bilo zainteresirano gospodarstvo. Ko se vse sile usmeri v gospodarski napredek, rast družbenega proizvoda in izvoz, kar je bilo v obdobju krize bolj ali manj nujno potrebno, je razumljivo, da so delovali na tistih območjih," poudarja nekdanji diplomat.
V povezavi z arbitražnim sporom med Slovenijo in Hrvaško so se v slovenskih medijih večkrat pojavljale navedbe, da ZDA, ki so ob tem sporu večkrat poudarile svojo nevtralnost, potiho podpirajo uradni Zagreb. Kunič, ki je kot veleposlanik služboval v Franciji in Iranu, razlaga, da so v Washingtonu reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško že ob podpisu arbitražnega sporazuma v diplomatskem smislu prepustili EU.
"Stališče ZDA, da se postavijo v nevtralen položaj, je popolnoma normalno. To, kako si ta položaj kdo razlaga, je stvar interpretacije, vendar aktivnosti ZDA, da bi Hrvaško podprle bolj kot Slovenijo ali da bi Slovenijo manj podprle od Hrvaške, ni bilo. Politično je jasno, da so ZDA nevtralne, da je ta zadeva v rokah EU oziroma da je to evropsko in bilateralno vprašanje," še dodaja Kunič.
Američani so pridobili veliko talentov, tudi slovenskih
Raziskava, ki sta jo leta 2013 opravili javnomnenjski agenciji Meridian in Gallup, je Slovenijo uvrstila na seznam držav, v katerih je odpor do ZDA največji. Naša država se je v družbi Palestinskega ozemlja, Pakistana, Libanona, Jemna, Iraka, Egipta, Irana in Tunizije uvrstila na sedmo mesto. Delež neodobravanja ZDA je predstavljal 57 odstotkov.
Vodnikova pojasnjuje, da so bili nad rezultati raziskave šokirani: "Vsi, ki smo bili kdaj v ZDA, se zavedamo, da imajo ZDA tako kot druge države svoje izzive in svoje prednosti. Kar je pri Američanih izvrstno, je občutek, da je vse mogoče. Američani se morda v primerjavi z Evropejci pogosto ne sprašujejo, kako sposobni in dobri so. Na ta način so pridobili veliko talentov, tudi slovenskih."
Med Slovenci, ki akademsko kariero uspešno gradijo v ZDA, je tudi redni profesor na univerzi Stanford Jure Leskovec.
Po ocenah AmCham Slovenija v ZDA živi okoli 300 tisoč ljudi, ki se definirajo kot Slovenci. "To je izjemno bogastvo, za katerega si želim, da bi ga Slovenci ozavestili. Na katerokoli univerzo v ZDA pridemo, vedno najdemo kakšnega Slovenca, tudi na najvišjih ravneh in na univerzah v svetovnem merilu, kot so Harvard, Princeton in Stanford," pripoveduje Vodnikova.
Obisk premierja Cerarja je po njenih besedah tudi priložnost, da se spomnimo in da smo ponosni na ljudi, ki jim je v ZDA uspelo na gospodarskem, akademskem, športnem ali drugem področju: "Na kar ob tem vedno znova opozarjamo, je naša zadržanost do ameriških vlagateljev. To je nekaj, kar oni občutijo, zato jim moramo v domovini pokazati, da so dobrodošli. Ameriške investicije ponavadi zaposlujejo lokalne ljudi, ustvarjajo dodano vrednost, tu vidim veliko priložnosti."
5