Nedelja, 7. 9. 2025, 16.27
20 minut
Vojna v Ukrajini
Ukrajinska premierka razkazala razdejanje v vladni stavbi #video
Rusija je ponoči sprožila obsežen napad na ukrajinska mesta s stotinami dronov in raket, v Kijevu pa so bile zadete številne stanovanjske stavbe. V napadih na prestolnico so bili ubiti najmanj trije ljudje, vključno z materjo in trimesečnim dojenčkom, število ranjenih se je povzpelo na 20, poroča The Kyiv Independent. Zadeta je bila tudi vladna stavba. Ukrajinska premierka Julija Sviridenko je popoldne sporočila, da med napadom na vladno palačo ni bil poškodovan nihče.
16.14 Ukrajinska premierka razkazala razdejanje v vladni stavbi
13.15 V ruskem napadu ubit dojenček, star tri mesece
12.36 Norčevanje Rusije: Napadali smo vojaške cilje in infrastrukturo v Ukrajini
12.33 Evropski voditelji so soglasno obsodili ruske napade na Kijev
12.28 Prebivalci Kijeva po napadu: Nismo imeli časa za umik
11.54 Vodja ruske obveščevalne službe opozarja na novo rusko mobilizacijo
11.49 V Kijevu 20 ranjenih, med umrlimi mati in dojenček
9.37 Zelenski: Rusija je ciljala na vladno stavbo, droni so morda prišli iz Belorusije
9.28 Ukrajinski minister: Gre za hudo eskalacijo
9.24 Ukrajinski odgovor: ponovno so napadli ključni ruski naftovod Družba
8.15 Obsežen ruski napad na Kijev
16.14 Ukrajinska premierka razkazala razdejanje v vladni stavbi
Ukrajinska premierka Julija Sviridenko je v posnetku na omrežju X razkazala razdejanje, potem ko je Rusija v noči na nedeljo izvedla silovit napad na Kijev in prvič od začetka vojne zadela tudi vladno stavbo.
Sviridenko je povedala, da med napadom na vladno palačo ni bil nihče poškodovan in da je bil požar, ki ga je povzročil napad, pogašen. Dodala je, da škoda ne bo motila delovanja ukrajinske vlade.
"Pozivam svet, naj ogorčenje nad ruskimi zločini spremeni v konkretno podporo Ukrajini. Ne za zidove te stavbe, ampak za zaščito naših ljudi in skupnosti po vsej državi," je sporočila.
Znova je apelirala, naj zavezniki Ukrajini zagotovijo močnejšo zračno obrambo, da lahko vojska zaščiti mesta in energetski sistem v času, ko na vrata trka zima. "Potrebujemo strožje sankcije, ki bodo agresorju odvzele prihodke od nafte in plina, prav tiste vire, s katerimi financira svoj teror," je še zapisala.
13.15 V ruskem napadu ubit dojenček, star tri mesece
V ruskem napadu na Kijev sta bili ponoči ubiti dve osebi, so sporočili uradniki. Vodja mestne uprave Timur Tkačenko je sprva dejal, da je eden od njiju enoletni otrok. Zdaj je starost otroka popravil na le tri mesece.
V napadu je bila ubita tudi mati, reševalci pa so njuni trupli danes zjutraj potegnili iz ruševin, je dodal Tkačenko.
12.36 Norčevanje Rusije: Napadali smo vojaške cilje in infrastrukturo v Ukrajini
Rusija se je oglasila glede nočnih napadov v Ukrajini in potrdila, da so njene sile merile na vojaške cilje. Rusko ministrstvo za obrambo v kratki izjavi navaja, da so bili poškodovani vojaško-industrijski objekti, poroča tiskovna agencija TASS.
Po navedbah Moskve so bili prizadeti tudi "objekti prometne infrastrukture", ki se "uporabljajo v interesu ukrajinskih oboroženih sil". Na seznamu ciljev so tudi tovarne brezpilotnih letal, skladišča in izstrelišča za brezpilotne letala dolgega dosega, letališča, radarske postaje in lokacije, kjer so se zbirali vojaki in tuji plačanci.
V poročilu o razmerah na terenu ministrstvo za obrambo trdi tudi, da so ruske sile prevzele nadzor nad vasjo Horoša v Dnipropetrovski regiji.
12.33 Evropski voditelji so soglasno obsodili ruske napade na Kijev
Vodilni evropski uradniki so ostro obsodili ruski napad na glavno vladno stavbo v Kijevu in izrazili polno solidarnost z Ukrajino in ukrajinskim ljudstvom.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je odzval med prvimi in obsodil nočne napade z droni in raketami. "Solidarnost z Ukrajino in ukrajinskim ljudstvom," je dejal Macron in Rusijo obtožil, da se "vse globlje zapira v logiko vojne in terorja".
Predsednik Latvije Edgars Rinkēvičs je Rusijo obtožil, da še naprej stopnjuje konflikt z "agresivnimi napadi na civilno infrastrukturo". Dejal je: "Sporočilo je jasno - Kremelj si želi vojne, ne miru," je dejal Rinkēvičs. Dodal je, da mora biti odgovor na to "več orožja za Ukrajino, večji pritisk na Rusijo".
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Kremelj obtožila, da se "norčuje iz diplomacije, tepta mednarodno pravo in neselektivno ubija". V svoji izjavi je ponovila odločno stališče Evropske unije: "Evropa stoji in bo še naprej v celoti podpirala Ukrajino."
Predsednica Moldavije Maia Sandu se je pridružila obsodbam in poudarila, da Rusija svetu ponuja "na tone laži in na tisoče raket, ki neselektivno ubijajo civiliste". Sandu je poudarila, da Moldavija "odločno stoji ob Ukrajini proti temu terorju".
12.28 Prebivalci Kijeva po napadu: Nismo imeli časa za umik
Stanovalci stavbe v Kijevu, ki jo je danes zjutraj zadel dron, so v popolnem šoku, a hkrati polni jeze na Rusijo, piše BBC.
Ena od stanovalk, Elena, je opisala grozljive trenutke napada. Povedala je, da je najprej slišala zvok drona nad stavbo, nato pa več eksplozij, preden se je del stavbe vnel.
"Vse eksplozije so se zgodile hitro, ena za drugo. Nismo imeli časa, da bi prišli do zavetja. Nismo bili pripravljeni na to. Mislili smo, da nas bodo zgrešili. Ampak ne tokrat," je dejala Elena, medtem ko je opazovala reševalce, ki so preiskovali ruševine njenega doma. Njen partner Artem je dodal, da je bil to najhujši napad z dronom doslej. "To je terorizem, usperjen proti civilistom," je poudaril.
Valentina in njen mož sta spala, ko je udarec razbil njuna okna in ju prekril s steklom. "Vsaj živa sva," je dejala upokojenka, globoko pretresena zaradi novice o smrti mlade sosede in njenega dojenčka. Po besedah stanovalcev se je družina pred kratkim vselila. Mož umrle ženske je hudo poškodovan in je v bolnišnici.
Valentina je vztrajala, da se opustošenje dokumentira. "Pokažite jim, kaj Rusi počnejo tukaj in kako si želijo miru," je dejala. "Trump pravi, da je Putin dober fant – ampak če ne bi bilo tega 'dobrega fanta', tukaj ne bi bilo vojne. Želi popolnoma uničiti Ukrajino," je zaključila.
11.54 Vodja ruske obveščevalne službe opozarja na novo grožnjo
Rusija bi lahko izvedla novo vojaško mobilizacijo, kar predstavlja "resno grožnjo", je v intervjuju za Apostrof dejal Kiril Budanov, vodja Glavne obveščevalne uprave Ukrajine (HUR), poroča Kyiv Post. Budanov je spomnil, da je Rusija leta 2022 izvedla delno mobilizacijo in od takrat sprejela obsežne ukrepe, da bi se izognila njeni ponovitvi. Kljub temu je opozoril, da bi lahko Moskva še vedno znova rekrutirala vojake.
"Ali bi Ruska federacija lahko izvedla mobilizacijo? Da. Ali bi to lahko bila resna grožnja? Da. Za Rusijo bi bilo boleče, a je resnično. In ta grožnja, žal, obstaja," je dejal Budanov.
"Če pride do mobilizacije, se bo pojavilo negativno javno mnenje. Pojavilo se je tudi leta 2022, zato so mobilizacijo Rusi na hitro poskušali ustaviti. Ampak, bo to ustavilo ruski stroj? Ne, ne bo," je poudaril Kiril Budanov vodja Glavne obveščevalne uprave Ukrajine (HUR).
Vodja obveščevalne službe je zavrnil idejo, da bi javni protivojni protesti lahko ustavili Moskvo. Čeprav se je leta 2022 pojavilo negativno razpoloženje, ki je ruske oblasti spodbudilo k hitremu poskusu zaustavitve mobilizacijskih prizadevanj, Budanov meni, da to ne bo ustavilo ruskega vojnega stroja.
"Če pride do mobilizacije, se bo pojavilo negativno javno mnenje. Pojavilo se je tudi leta 2022, zato so mobilizacijo Rusi na hitro poskušali ustaviti. Ampak, bo to ustavilo ruski stroj? Ne, ne bo," je poudaril.
Po zelo nepriljubljeni mobilizaciji septembra 2022, zaradi katere je državo zapustilo več kot 261 tisoč Rusov, se je predsednik Vladimir Putin odpovedal še enemu množičnemu novačenju. Rusija izvaja nabor dvakrat letno, spomladi in jeseni, vendar naborniki običajno niso napoteni v aktivne bojne aktivnosti. Namesto tega se je Moskva zanašala na finančne spodbude, pomilostitve in druge ukrepe, da bi civiliste pritegnila v vojno.
Nedavna poročila ukrajinskega centra za nacionalni odpor kažejo, da Rusija načrtuje okrepitev mobilizacije na začasno okupiranih ukrajinskih ozemljih, pri čemer bo ciljala na nabornike in celo pridržane. Opozarja tudi na tako imenovane "igralske enote", ki bi bile domnevno usposobljene za hitrejše upravljanje brezpilotnih letalnikov in bi lahko bile del širšega prikritega mobilizacijskega napora.
11.49 V Kijevu 20 ranjenih, med umrlimi mati in dojenček
Po zadnjih informacijah je bilo poškodovanih najmanj 20 ljudi. Reševalne ekipe še vedno preiskujejo ruševine in iščejo preživele, piše Ukrajinska pravda. Informacijo je potrdil župan Kijeva Vitalij Kličko in navedel, da so sedem poškodovanih odpeljali v bolnišnico, vključno z nosečnico. Preostalim so na kraju dogodka nudili zdravniško pomoč.
Kličko je poročal tudi o najhujšem izidu napada. "Potrjena je smrt dveh ljudi – mlade ženske in njenega dvomesečnega sina. Iskalno-reševalne akcije se nadaljujejo v najbolj poškodovani stanovanjski stavbi v okrožju Svjatošinski. Pod ruševinami bi lahko še vedno ostali ujeti ljudje," je dejal župan.
9.37 Zelenski: Rusija je ciljala na vladno stavbo, droni so morda prišli iz Belorusije
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obsodil ruski nočni napad in ga označil za "namerni zločin" in "podaljšanje vojne". Med napadom je zagorela ključna vladna stavba v Kijevu, Zelenski pa je potrdil, da je v zgornjih nadstropjih izbruhnil požar v stavbi kabineta ministrov.
Since last night, work has been ongoing to eliminate the consequences of Russian strikes – more than 800 drones, 13 missiles, including 4 ballistic. According to preliminary information, several drones crossed the border of Ukraine and Belarus.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) September 7, 2025
In Kyiv, ordinary residential… pic.twitter.com/CefQOopLtD
Zaenkrat ni znano, ali je bila škoda posledica neposrednega zadetka ali padajočih razbitin. Ta napad je pomemben, ker se je Rusija do zdaj na splošno izogibala ciljanju vladnih stavb v samem središču mesta. Zelenski je po predhodnih informacijah tudi dejal, da je "več dronov prečkalo mejo Ukrajine in Belorusije", vendar ni navedel dodatnih podrobnosti o tej trditvi.
Predsednik je dodal, da so bile v preteklem dnevu prizadete "številne regije". V Zaporižju je bilo poškodovanih več kot 20 hiš in vrtec, v Krivem Rogu pa so bila uničena skladišča. Napadi na Sumi in Černihiv so prav tako povzročili žrtve, v vsakem mestu je bila ubita ena oseba. V Odesi je bil zadet nebotičnik.
9.28 Ukrajinski minister: Gre za hudo eskalacijo
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je pozval k odločnemu odzivu zaveznikov, potem ko Rusija, kot je dejal, "stopnjuje svoj teror" z obsežnim nočnim napadom na v vojni razdejano državo. Sibiha je na družbenih omrežjih objavil, da je Rusija ponoči izstrelila več kot 800 dronov in raket, kar je napad brez primere v svojem obsegu. "Prvič več kot 800 (!) dronov in raket čez noč. Civilisti ubiti in ranjeni, civilna infrastruktura poškodovana v Kijevu, Odesi, Kremenčuku, Krivem Rogu, Zaporožju in drugih mestih," je zapisal.
Russia escalates its terror against Ukraine and this needs to get a strong response from our allies.
— Andrii Sybiha 🇺🇦 (@andrii_sybiha) September 7, 2025
For the first time, more than 800 (!) drones and missiles overnight. Civilians killed and injured, civilian infrastructure damaged in Kyiv, Odesa, Kremenchuk, Kryvyi Rih,… pic.twitter.com/ia2xUouzGy
"Največji cinizem je, da se ti brutalni napadi dogajajo v času, ko si predsednik Trump na vse pretege prizadeva za dosego miru," je dodal ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha in Putina obtožil, da "zavrača diplomacijo in stopnjuje teror".
Minister je tudi potrdil, da je bila prvič zadeta ena od vladnih stavb v Kijevu. "Že samo to je resna eskalacija," je dejal. Sibiha je napad označil za ciničnega in poudaril, da je njegov čas sovpadal z mirovnimi prizadevanji. "Največji cinizem je, da se ti brutalni napadi dogajajo v času, ko si predsednik Trump na vse pretege prizadeva za dosego miru," je dodal in Putina obtožil, da "zavrača diplomacijo in stopnjuje teror".
Zato je pozval k uvedbi strogih sankcij na ruske prihodke od nafte in plina ter k nadaljnji podpori Ukrajini pri sistemih zračne obrambe.
9.24 Ukrajinski odgovor: ponovno so napadli ključni ruski naftovod Družba
Ukrajina je sporočila, da je sprožila nov napad na naftovod Družba v ruski regiji Brjansk, ki je po njenih besedah povzročil "obsežno škodo zaradi požara".
Informacijo je potrdil Robert Brovdi, poveljnik ukrajinskih brezpilotnih sil. Gre za strateško pomemben naftovod, ki oskrbuje Madžarsko in Slovaško, članici Evropske unije, ki še naprej kupujeta rusko nafto kljub skupni politiki EU o prekinitvi vezi z ruskim energetskim sektorjem. Kijev pravi, da so napadi na rusko naftno infrastrukturo namenjeni spodkopavanju financiranja vojnih prizadevanj Moskve.
Trditve poveljnika Brovdija še niso bile neodvisno potrjene, Moskva pa se še ni oglasila glede domnevnega napada na naftovod Družba. Vendar so ruske oblasti sporočile drugi, ločen incident – napad na rafinerijo nafte Ilski v Krasnodarskem kraju.
Uprava južne ruske regije je sporočila, da je bil požar, ki je tam izbruhnil, hitro pod nadzorom. "Ena od predelovalnih enot se je zažgala. Požar, ki se je razširil na več kvadratnih metrov, je bil hitro pogašen," je zapisano v uradni izjavi.
Dodali so, da v incidentu ni bilo žrtev. "Na kraju dogodka delajo gasilske in reševalne ekipe ter specialne in nujne službe. Osebje rafinerije je bilo evakuirano v zaklonišča."
8.15 Obsežen ruski napad na Kijev
Rusija je ponoči sprožila obsežen napad s stotinami dronov in raket na ukrajinska mesta, v Kijevu pa so bile zadete številne stanovanjske stavbe.
Župan Kijeva Vitalij Kličko je potrdil tragično novico in dodal, da je bilo hospitaliziranih najmanj pet ljudi, vključno z nosečnico.
Russian attack on Kyiv killed two (a baby among them) and injured 18 more this night.
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) September 7, 2025
Russian cruise missiles have attacked Kyiv in the early hours of the morning, as well.
Several other regions of Ukraine have been under Russian missile and drone attack, as well. pic.twitter.com/jKWtFTVasp
Prva opozorila pred zračnimi napadi so bila izdana okoli 23.30 po lokalnem času, novinarji pa so poročali o močnih eksplozijah okoli 3.30 zjutraj. Po besedah župana so ostanki ruskih dronov zadeli tri stanovanjske stavbe v okrožju Svjatošinski in eno v okrožju Darnicki, kar je povzročilo požare.
V okrožju Darnicki se je delno zrušilo tretje nadstropje štirinadstropne stavbe, medtem ko je bila v devetnadstropne stavbe v okrožju Svjatošinski zabeležena škoda od četrtega do osmega nadstropja. Poročali so tudi o več gorečih avtomobilih in požaru v skladiščih ter požaru v vladni stavbi v okrožju Pečerski. Novi valovi eksplozij so odmevali po mestu okoli 6.05 in 7.45, prebivalci pa so poročali o močnem vonju po zažganem.
Poleg Kijeva so bila tarča napadov tudi druga ukrajinska mesta. V Krivem Rogu je bilo prizadetih ducat stanovanjskih stavb, izobraževalna ustanova in lokalna podjetja, najmanj tri osebe pa so bile hospitalizirane. V Odesi so ruski brezpilotni letalniki ciljali na civilno infrastrukturo in stanovanjske stavbe, kar je povzročilo več požarov.
V Zaporižju so sile zadele delavnico v industrijski coni, a na srečo ni bilo žrtev. V Poltavski regiji, v mestu Kremenčuk, sta bila prizadeta zasebno podjetje in družinska hiša. O eksplozijah so poročali tudi v Harkovu in Dnjepru, zračni napadi pa so potekali v vseh ukrajinskih regijah.
Rusija je izvedla tudi zračne napade v zahodni Ukrajini, blizu meje s Poljsko, zaradi česar so bila aktivirana poljska in zavezniška letala za zavarovanje poljskega zračnega prostora, je sporočilo operativno poveljstvo poljskih oboroženih sil.
"Poljska in zavezniška letala delujejo v našem zračnem prostoru, medtem ko so zemeljski sistemi zračne obrambe in radarski izvidniški sistemi v najvišji pripravljenosti," je poveljstvo sporočilo v izjavi na omrežju X.
Ker Rusija še naprej napada civilne cilje, so mirovni pogovori v zadnjih tednih zastali. Ruski predsednik Vladimir Putin je večkrat zavrnil srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na nevtralnem ozemlju in vztrajal, da srečanje poteka v Moskvi.
Zelenski je predlog zavrnil in ruskega voditelja povabil, naj namesto tega pride v Ukrajino. "Lahko pride v Kijev," je Zelenski dejal v intervjuju za ABC News. "Ne morem iti v Moskvo, ko je moja država vsak dan pod raketami, pod napadi. Ne morem iti v prestolnico tega terorista."
Poskusi mediacije so do zdaj propadli. Ameriški predsednik Donald Trump je 25. avgusta dejal, da je srečanje malo verjetno, češ da se Putin ne želi srečati z Zelenskim, ker ga "ne mara". Nemški kancler Friedrich Merz je bil še bolj odkrit in je 28. avgusta dejal, da srečanja "očitno" ne bo.