Petek, 5. 9. 2025, 9.22
4 ure, 47 minut
Vojna v Ukrajini
Oglasil se je Putin: Vojaki zahodnih držav v Ukrajini bodo tarča ruske vojske #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,71
Kremelj je po četrtkovem dogovoru zahodnih držav o zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino v primeru mirovnega dogovora zavrnil tovrstno ureditev, češ da Rusiji ne ustreza. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes celo posvaril, da bodo vojaki zahodnih držav, ki bi bili napoteni v Ukrajino, tarča ruske vojske.
Dmitrij Peskov
"Ali lahko tuji, zlasti evropski in ameriški vojaški kontingenti, nudijo in zagotavljajo varnost za Ukrajino? Zagotovo ne, ne morejo," je danes za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
"To ni varnostno jamstvo, ki bi ustrezalo naši državi," je dodal in evropske države še obtožil, da dejansko ovirajo rešitev konflikta v Ukrajini.
Putin pa je danes ob robu obiska gospodarskega foruma na daljnem ruskem vzhodu v Vladivostoku dejal, da bodo vojaki zahodnih držav v kakršnikoli obliki na ozemlju Ukrajine tarča ruske vojske. "Če se v Ukrajini pojavijo kakšni vojaki zahodnih držav, še posebej zdaj med spopadi, bomo izhajali iz predpostavke, da so vojaki legitimne tarče," je dejal ruski predsednik.
Dodal je, da napotitev vojakov zahodnih držav v Ukrajino ne gre v prid dolgoročnemu miru med državama, prav ukrajinske tesne vojaške vezi z Zahodom pa so po njegovih besedah eden glavnih vzrokov konflikta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je še pojasnil Putin, v morebitni sklenitvi mirovnega dogovora ni potrebe po vojakih: "Če bodo sprejete odločitve, ki vodijo k dolgoročnemu miru, potem preprosto ne vidim smisla prisotnosti vojakov na ozemlju Ukrajine. Če bodo sklenjeni dogovori, jih bo Rusija brez dvomov v celoti spoštovala."
"Evropske države preprečujejo rešitev konflikta"
Gospodarskega foruma se je udeležil tudi Peskov in znova poudaril, da prisotnost tujih vojakov v Ukrajini v bližini ruske meje predstavlja grožnjo Rusiji, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Ob tem je Peskov spomnil, da razprave o varnostnih jamstvih ne smejo potekati zgolj za Ukrajino, temveč tudi za Rusijo: "Varnosti ene države ne morete zagotoviti za ceno uničenja varnosti druge. To nam ne pomaga, da bi se približali rešitvi konflikta."
Pred tem je Peskov v ločenem pogovoru za ruski časnik Izvestja zlasti evropske države obtožil, da pravzaprav preprečujejo rešitev konflikta. Evropo je obtožil, da "nadaljuje prizadevanja, da bi iz Ukrajine naredila center vsega, kar je protirusko". Po besedah Kremlja je eden od ruskih ciljev preprečitev vstopa Ukrajine v Nato.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk med telefonskim pogovorom z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Na srečanju t. i. koalicije voljnih se je v četrtek v Parizu 26 zahodnih držav zavezalo k zagotavljanju varnostnih jamstev po koncu vojne v Ukrajini, vključno z napotitvijo svojih vojakov, ki bi odvračali Rusijo od morebitnega vnovičnega napada.
Obseg sodelovanja ZDA zaenkrat še ni jasen. V luči pogovorov voditeljev s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom pa je francoski predsednik Emmanuel Macron v četrtek dejal, da bodo ZDA "nedvomno sodelovale", končen dogovor naj bi dosegli v prihodnjih dneh.
Bruselj: Države bodo k varnostnim jamstvom za Ukrajino prispevale na različne načine
Države, ki so se v četrtek zavezale k zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini, bodo to storile na različne načine, so po četrtkovem srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu danes povedali na Evropski komisiji. Pojasnili so, da bodo od 26 držav nekatere v Ukrajino poslale vojake, druge pa bodo pomagale pri okrepitvi ukrajinske vojske.
"Prispevek teh 26 držav pomeni, da so pripravljene prispevati na določen način - lahko z vojaki ali pa k okrepitvi ukrajinskih sil - da bi bila Ukrajina močnejša," je danes v Bruslju o četrtkovem srečanju o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo povedala tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho.
Na srečanju je sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je v četrtek dejala, da je najmočnejše varnostno jamstvo močna ukrajinska vojska brez omejitev. Med drugim bo EU nadaljevala misijo urjenja, v okviru katere so doslej po besedah von der Leyen izurili že skoraj 90.000 ukrajinskih vojakov.
V EU ob tem poteka razprava o razširitvi mandata misije, da bi po prekinitvi spopadov med Kijevom in Moskvo ukrajinske vojake v okviru misije EU urili tudi v domovini. Kot je po zasedanju obrambnih ministrov EU na Danskem pred enim tednom povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, ima razširitev mandata široko podporo med državami članicami.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer v četrtek po srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu, na katerem je preko videopovezave sodeloval tudi premier Robert Golob, sporočil, da se je k zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne zavezalo 26 držav, a jih poimensko ni navedel. Povedal je tudi, da nekatere države dokončnega stališča glede sodelovanja v mirovnih silah še niso sprejele.
Države so se po Macronovih besedah zavezale, da bodo sodelovale v mirovnih silah z napotitvijo vojakov v Ukrajino ali s prisotnostjo na tleh, na morju ali v zraku, da bi zagotavljale mir na ukrajinskem ozemlju takoj po sklenjenem premirju z Rusijo.
Kremelj je zavrnil tovrstno ureditev, češ da Rusiji ne ustreza. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes celo posvaril, da bodo vojaki zahodnih držav, ki bi bili napoteni v Ukrajino, tarča ruske vojske.
"O namestitvi sil na svojem ozemlju bo odločala Ukrajina," so danes glede tega poudarili na Evropski komisiji.
