Sreda, 17. 9. 2025, 14.11
2 meseca
Nekdanji poveljnik Nata: Vzpostavitev območja prepovedi letenja bi lahko rešila Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,96
James Stavridis meni tudi, da je skrajni čas, da se zaseže 300 milijard dolarjev ruskega "zamrznjenega premoženja", večinoma v evropskih finančnih institucijah.
Nekdanji poveljnik Nata James Stavridis je prepričan, da je prišel čas, ko bi Natove sile morale zapreti nebo nad Ukrajino. "Bodimo iskreni, območje prepovedi letenja je zelo agresivna poteza in nosi resnično tveganje nadaljnje eskalacije. Toda glede na Putinovo nepremišljenost, brutalnost in nepopustljivost, ki se najjasnejše kažejo v ignoriranju Trumpovih osebnih diplomatskih prizadevanj, smo dosegli točko, ko je treba zapreti nebo nad Ukrajino," je dejal za Bloomberg in dodal, da ima Nato dovolj veliko letalsko krilo za 24-urni nadzor ukrajinskega zračnega prostora.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že več kot tri leta obupano prosi zahodne zaveznike, naj "zaprejo nebo" nad njihovo državo. Rusija namreč nad Ukrajino pošilja vse zmogljivejša brezpilotna letala, bombnike in križarske rakete, vključno s hipersoničnim iskanderjem, ki je prejšnji teden zadel sedež vlade v Kijevu. A kljub brutalnim taktikam Rusije je Nato zavrnil uvedbo območja prepovedi letenja nad Ukrajino.
Strah pred eskalacijo in neposrednim spopadom
Razlog za to zadržanost je preprost: strah pred eskalacijo in neposrednim spopadom med ruskimi in Natovimi silami. Območje prepovedi letenja bi zahtevalo patruljiranje Natovih letal nad ukrajinskim ozemljem. Zaščita teh letal s posadko bi lahko celo zahtevala nevtralizacijo ruskih naprednih sistemov zračne obrambe S-400 tako v Rusiji kot Belorusiji.
To bi najverjetneje zahtevalo pravila delovanja, ki bi lovcem Nata omogočila sestrelitev ne le ruskih brezpilotnih letal in raket, temveč tudi bombnike in lovce s posadko, je za Bloomberg dejal James Stavridis, upokojeni ameriški admiral.
Ves čas vojne so obstajali pomisleki, da bi lahko neposreden spopad v zraku privedel do vsesplošne vojne na kopnem in v vodah Črnega morja, skupaj z razširjenimi kibernetskimi napadi Moskve na zahodne države. Na temnem koncu spektra bi bila seveda taktična jedrska detonacija, grožnja, ki jo Putin in njegovi pomočniki pogosto izrekajo. Nato je tako razumljivo potegnil črto z zagotavljanjem vse smrtonosnejšega orožja Ukrajincem in se usmeril k izvajanjem diplomatskega in gospodarskega pritiska na Moskvo.
Nato ima dovolj veliko letalsko krilo za 24-urni nadzor ukrajinskega zračnega prostora
Številni se sprašujejo, ali se bosta ta miselnost in taktika glede na znaten vdor ruskih brezpilotnih letal v članico Nata Poljsko morda spremenili. Poljski zunanji minister je ob tem dejal, da bi morale biti zaveznice Nata pooblaščene za sestrelitev "dronov in drugih letečih predmetov" nad ukrajinskim ozemljem. Glede na vse to se poraja vprašanje, ali naj Nato zdaj uvede popolno območje prepovedi letenja.
James Stavridis, ki je med svojim mandatom kot poveljnik Nata v Evropi veliko časa preživel v letalski bazi Ramstein v jugozahodni Nemčiji, kjer je več kot 15 tisoč ameriških vojakov, pravi, da ima Nato lastno letalsko krilo z več kot ducatom letal E-3 za zgodnje opozarjanje in nadzor v zraku (AWACS), kar je dovolj za 24-urni nadzor ukrajinskega zračnega prostora in vzhodne meje Nata. Dodaja, da je Nato izjemno dober v teh operacijah.
Nato ima lastno letalsko krilo z več kot ducatom letal E-3 za zgodnje opozarjanje in nadzor v zraku (AWACS), kar je dovolj za 24-urni nadzor ukrajinskega zračnega prostora in vzhodne meje Nata.
Poleg tega bodo po njegovih besedah pri nadzoru sodelovala tudi napredna lovska letala iz Poljske, Združenega kraljestva, Francije in baltskih držav, vključno s švedskimi JAS 39 gripen, francoskimi dassault rafales in eurofighter typhoon.
"Spomnim se, da sem pred več kot desetletjem vodil skupno zračno vajo in se čudil nemotenemu poveljevanju in nadzoru, ki sta tekla iz Ramsteina do lovcev na fronti. Nato je izjemno dober v teh visokotehnoloških operacijah," meni Stavridis.
"Vprašanje je le, ali smo dosegli točko, ko bi bilo treba operacijo Eastern Sentry prenesti čez Ukrajino. To bi bil lahko del kombinacije novih ukrepov, ki so že mesece na mizi in čakajo na odločitve Washingtona in Bruslja," je še dodal.
Ukrajini bi morali dostaviti rakete dolgega dosega
Meni tudi, da je skrajni čas, da se zaseže 300 milijard dolarjev ruskega "zamrznjenega premoženja", večinoma v evropskih finančnih institucijah. Prav tako je po njegovem mnenju smiselna dobava raket in brezpilotnih letal daljšega dosega Ukrajini, skupaj s tehnologijo za ciljanje, da bi uničili ruska središča za proizvodnjo, skladiščenje, servis in operacije brezpilotnih letal, še meni.
"Bodimo iskreni, območje prepovedi letenja je zelo agresivna poteza in nosi resnično tveganje nadaljnje eskalacije. Toda glede na Putinovo nepremišljenost, brutalnost in nepopustljivost, ki se najjasnejše kažejo v ignoriranju Trumpovih osebnih diplomatskih prizadevanj, smo dosegli točko, ko je treba zapreti nebo nad Ukrajino," je prepričan Stavridis.
"V kombinaciji z drugimi gospodarskimi in diplomatskimi orodji je to morda edini način, da prepričamo Moskvo, da bodo njeni poskusi osvojitve celotne Ukrajine zaman," je sklenil.
