Torek, 16. 9. 2025, 14.11
3 ure, 7 minut
Ukrajinci napadli naftno rafinerijo v Rusiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,37
Rafinerija v mestu Saratov pripada največjemu ruskemu naftnemu koncernu Rosneft.
Vdor ruskih brezpilotnih letalnikov v zračni prostor Poljske in Romunije v zadnjih dneh je dodatno povečal napetosti v Evropi ter sprožil vprašanje, kako dolgo lahko Nato tolerira ruske provokacije. Mark Almond, direktor oxfordske ekspertne skupine Crisis Research Institute, v analizi za britanski The Independent piše, da mora zavezništvo zdaj razmisliti o jasnih "rdečih črtah" – in tem, kaj se bo zgodilo, če jih bo Rusija znova prestopila. Iz Ukrajine medtem poročajo, da so v noči na torek v okviru napadov na rusko naftno industrijo z droni napadli rafinerijo v mestu Saratov na zahodu Rusije.
16.10 V ruskih napadih na Zaporožje več mrtvih in ranjenih
14.35 V EU dogovor o vračanju razseljenih Ukrajincev in prehodu s statusa začasne zaščite
14.05 Ukrajina napadla naftno rafinerijo na zahodu Rusije
12.50 Lavrov napoveduje velik preobrat Rusije: Oddaljujemo se od izraza "sovražna država"
6.55 Ruski brezpilotni letalniki nad Evropo. Kakšni so mogoči scenariji Nata?
16.10 V ruskih napadih na Zaporožje več mrtvih in ranjenih
Ukrajina je danes znova poročala o silovitih ruskih raketnih napadih, katerih tarča je bila ponoči predvsem jugovzhodna regija Zaporožje. Ubita sta bila dva človeka, 20 ljudi je bilo ranjenih. O napadih, ki so zahtevali žrtve, so poročali tudi iz Mikolajiva in Harkova.
Po podatkih ukrajinske nacionalne policije je ruska vojska ponoči izvedla deset raketnih napadov na območje zaporoške regije. Ubita sta bila dva človeka, med 20 ranjenimi pa so tudi štirje otroci, je sporočil guverner Ivan Fedorov. V napadih je bilo poškodovanih tudi več stanovanjskih zgradb.
V južni regiji Mikolajiv je bil v napadu na kmetijo ubit moški, je sporočil tamkajšnji guverner Vitalij Kim. V napadu na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov na severovzhodu pa so bili ranjeni štirje ljudje, je po poročanju ukrajinskega portala Ukrinform sporočil guverner Ihor Terehov. Dodal je, da so ruske sile ciljale poslopje ene od izobraževalnih ustanov blizu središča mesta.
Iz regije Sumi na severovzhodu Ukrajine pa so po napadih z droni poročali o delnih izpadih elektrike.
Ukrajinske zračne sile so sporočile, da je ruska vojska ponoči izstrelila 113 brezpilotnih letalnikov, od katerih so jih 89 prestregli oz. onesposobili.
Ruske sile naj bi tudi poskušale nadaljevati napade v smeri vasi Malinivka v zaporoški regiji, je za Ukrinform povedal tiskovni predstavnik ukrajinskih sil na območju Vladislav Vološin. Prav tako z raketami in droni napadajo v smeri vasi Huljajpole ter obstreljujejo bližnji naselji Zaliznične in Bilohirja.
14.35 V EU dogovor o vračanju razseljenih Ukrajincev in prehodu s statusa začasne zaščite
Države članice EU so se dogovorile o usklajenem pristopu glede vračanja razseljenih Ukrajincev v domovino po vojni oz. ko bodo razmere to dopuščale, je danes sporočilo dansko predsedstvo Sveta EU. Obenem so se dogovorile tudi o okviru za postopno ukinitev oz. prehod s t. i. statusa začasne zaščite na druge statuse.
"Solidarnost EU z ukrajinskim narodom ostaja neomajna," je dejal danski minister za priseljevanje Kaare Dybvad Bek. "Hkrati je smiselno, da se pripravimo na dan, ko bodo razmere ukrajinskemu narodu omogočale vrnitev domov, da bo lahko pomagal pri obnovi svoje države," je dodal.
Priporočila, ki so jih sprejele članice unije, med drugim vključujejo zagotavljanje informacij razseljenim glede razmer v njihovi domovini in ukrepe za usklajeno izmenjavo informacij med članicami in Kijevom.
Mnogi Ukrajinci, ki so pred vojno pobegnili v EU, uživajo t. i. status začasne zaščite, ki jim med drugim omogoča dostop do trga dela v uniji, socialnih ugodnosti in zdravstvene oskrbe, ne da bi morali zaprositi za azil.
Veljavnost tega statusa se bo predvidoma iztekla marca 2027. Bruselj je zato članice pozval, naj po tem datumu tistim, ki izpolnjujejo pogoje, podelijo nacionalna dovoljenja za prebivanje. Ta naj bi izdajali denimo na podlagi zaposlitve prosilcev, njihovega usposabljanja in izobraževanja ali iz družinskih razlogov.
Po podatkih Evropske komisije je od začetka ruske agresije iz Ukrajine v EU pobegnilo približno 4,3 milijona ljudi. Največ ukrajinskih beguncev gostijo Nemčija, Poljska in Češka. Evropska komisija je članice v začetku junija pozvala k pripravi na prehod s statusa začasne zaščite.
14.05 Ukrajina napadla naftno rafinerijo na zahodu Rusije
Ukrajina je v noči na torek v okviru napadov na rusko naftno industrijo z droni napadla rafinerijo v mestu Saratov na zahodu Rusije. V okolici objekta so po navedbah Kijeva zaznali eksplozije in požare. Informacij o morebitni škodi še ni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
The Saratov refinery ate shit again last night.
— Rocke Fella - NAFO Raccoon (@NAFORaccoon) September 16, 2025
The thought that as soon as they think they’re getting close to fixing it and it gets struck again, is just delicious. pic.twitter.com/zMvXckJ85M
Rafinerija v mestu Saratov pripada največjemu ruskemu naftnemu koncernu Rosneft. V preteklih dneh je ukrajinska vojska že napadla drugo največjo rusko rafinerijo v mestu Kiriši v okolici Sankt Peterburga.
Ruska vojska je medtem sporočila, da je nad napadenim območjem v noči na torek prestregla 18 dronov. Letališče v mestu Saratov je bilo ponoči nekaj ur zaprto. Podrobnejših poročil o napadu ruska stran ni podala.
Mesto Saratov je od meje z Ukrajino oddaljeno okoli 800 kilometrov.
Ukrajina z droni pogosto napada ruske rafinerije. Po vrsti napadov to poletje v nekaterih ruskih regijah poročajo o pomanjkanju goriva, navaja dpa.
12.50 Lavrov napoveduje velik preobrat Rusije: Oddaljujemo se od izraza "sovražna država"
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da se Moskva poskuša oddaljiti od uporabe izraza "sovražna država", ki je bil uveden po začetku vojne v Ukrajini.
"Postopoma opuščamo izraz 'sovražna država', čeprav še vedno ostaja v zakonodaji. Vendar je predsednik pred kratkim poudaril, da Rusija nima sovražnih držav, temveč vlade, ki vodijo sovražno politiko do Ruske federacije," je Lavrov dejal na tiskovni konferenci, posvečeni pripravam na mednarodni festival Intervizija.
Predsednik Vladimir Putin je pred tem na plenarnem zasedanju Vzhodnega gospodarskega foruma dejal, da Rusija nikoli ni zavrnila sodelovanja z državami, ki želijo razvijati odnose z Moskvo. Dodal je, da je Rusija odprta za vse, predvsem pa za prijateljske države. Poudaril je še, da krepitev odnosov z državami azijsko-pacifiške regije in globalnega juga ni posledica politične konjunkture, temveč dolgoročna strategija.
Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je opozoril, da bi se lahko vprašanje izključitve države s seznama sovražnikov preučilo, če se dvostranski odnosi izboljšajo.
Marca 2022 je ruska vlada sestavila uradni seznam "sovražnih držav", ki vključuje številne zahodne države in njihove zaveznike.
6.55 Ruski brezpilotni letalniki nad Evropo. Kakšni so mogoči scenariji Nata?
V ponedeljek zvečer je bil, kot je na omrežju X sporočil premier Donald Tusk, nad poljsko vladno stavbo sestreljen dron. V zvezi z incidentom so aretirali dva beloruska državljana, stara okoli 20 let, je Tusk še navedel v objavi.
Pristojni organi še niso razkrili, za kakšno vrsto drona gre in ali bi ga bilo mogoče uporabiti za vojaške namene.
Namestnik notranjega ministra za notranje zadeve Wieslaw Szczepanski je za poljsko televizijo Polsat News dejal, da je incident pokazal učinkovitost služb ministrstva za notranje zadeve pri zaščiti najpomembnejših institucij v državi, poroča tiskovna agencija PAP.
Kaj, če članica zahteva aktivacijo kolektivne obrambe?
Prejšnji teden je v poljski zračni prostor vstopilo 19 ruskih brezpilotnih letalnikov, nekateri od njih so prepotovali več sto kilometrov znotraj države, preden so jih nekaj sestrelili, piše spletni portal Index.hr.
Poljski premier je nato izjavil, da je vojaški spopad v Evropi "bližji kot kadarkoli po drugi svetovni vojni". Le nekaj dni pozneje je novi brezpilotni letalnik preletel Romunijo, kjer so mu romunski F-16 sledili skoraj eno uro, preden se je vrnil v Ukrajino in nadaljeval napad.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ocenil, da incident ni bil napaka, pač pa očitno rusko stopnjevanje vojne. Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je dejala, da gre za še eno nesprejemljivo kršitev suverenosti članice EU, Velika Britanija pa je ruskega veleposlanika povabila na intervju. Moskva trdi, da so droni zaradi ukrajinskega elektronskega motenja skrenili s poti.
Za zdaj je Nato ustno obsodil vdor ruskih dronov in sprožil misijo Vzhodna straža, ki pomeni namestitev dodatne opreme na meje zavezništva z Rusijo, Belorusijo in Ukrajino. Toda, kot poudarja Almond v The Independent, to ne odgovarja na ključno vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi članica zaprosila za aktivacijo petega člena o kolektivni obrambi?
Polish airspace breached – NATO responds.
— Clash Report (@clashreport) September 16, 2025
Poland scrambles F-16s, downs drones, approves NATO forces.
UK, France, Germany, Denmark, Netherlands, Italy, Czech Republic all deploy jets, Patriots, AWACS, and units under Operation Eastern Sentry. pic.twitter.com/6EdnRy74BZ
Dosedanje izkušnje z rdečimi črtami
Almond navaja znani primer iz Sirije leta 2013, ko je tedanji ameriški predsednik Barack Obama potegnil rdečo črto s tem, ko je režim Bašarja Al Asada opozoril, naj ne uporablja kemičnega orožja, in zagrozil s hudimi posledicami.
Ko se je to res zgodilo, se Washington in njegovi zavezniki niso odzvali, temveč so Moskvi dovolili, da organizira izvoz dela sirskega arzenala za množično uničevanje, pri čemer je Al Asad ostal na oblasti. "Putin zagotovo ni pozabil, kako je ta rdeča črta zbledela," piše Almond.
Zato dodaja, da bi lahko bila prazna grožnja Nata še bolj katastrofalna kot pa popolna odsotnost grožnje. Če se potegne nova črta, mora biti ta trdna in izvršljiva, poudarja.
Kako resno zaščititi vzhodne meje?
Na tej točki bi lahko zavezništvo po analizi The Independent začelo razmišljati o proaktivni sestrelitvi ruskih letal, ki se približujejo njegovim mejam, bodisi iz Ukrajine ali Belorusije bodisi čez Črno morje proti Romuniji. To bi vsaj na papirju jasno opredelilo, kje se začne območje, kjer so ruske vojaške operacije za Nato nesprejemljive.
Takšna poteza bi okrepila občutek varnosti med vzhodnimi članicami Nata, od Poljske do Romunije. Vendar Almond opozarja na drugo plat medalje: Ukrajina bi se lahko počutila zapuščeno. Če se na mejah zavezništva potegne rdeča črta, to za Kijev pomeni, da je na nekakšni nikogaršnji zemlji. In če bi Nato konflikt omejil le na svoje meje, hkrati pa jasno nakazal, da Ukrajina ne bo prejela neposredne vojaške zaščite, bi to lahko ustvarilo občutek izdaje.
"Morda bi bilo smiselno, da Washington izčrpa Rusijo z vojno v Ukrajini. Toda ukrajinski vojaki se borijo za preživetje države, ne za strateške cilje drugih ljudi. Če menijo, da Zahod nima istega namena kot oni, lahko to močno škoduje morali," opozarja Almond v The Independent.
Mogoč izhod: rdeča črta na zahodu Ukrajine?
Rešitev bi lahko bila določitev rdeče črte, ki bi zajemala zahodno Ukrajino. To bi ustvarilo varno območje za milijone Ukrajincev in industrijo na zahodu države, s čimer bi se, poleg zavarovanja koridorja vzdolž romunske obale Črnega morja proti ukrajinskim pristaniščem na jugozahodu, okrepila morala Ukrajincev, hkrati pa bi se na ta način odvrnila ruska agresija proti zahodu.
To bi lahko odvrnilo Putina, ne da bi izzvalo vsesplošno vojno med Rusijo in Natom, kar bi se mnogo verjetneje zgodilo, če bi uvedli območje prepovedi letenja nad vso Ukrajino.
A kot poudarja Almond, je vsaka rdeča črta vredna le toliko, kolikor je podprta z dejanji. Če bo Putin resneje preizkusil odločnost zavezništva in pokazal, da ni, bi bile posledice še hujše od današnje negotovosti na vzhodnem krilu Nata.
