Aktivno državljanstvo
Sobota, 27. 7. 2024, 22.13
2 uri, 13 minut
Aktivno državljanstvo
Na potepu od Umaga do Portoroža, Kopra in Trsta: kje so cene najbolj zasoljene? #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
Središče Umaga ni bilo polno, kot bi pričakovali na vrhuncu sezone, in to so nam potrdili tudi tamkajšnji ponudniki ter domačini.
"V Umagu sem en teden in opazil sem, da ni več toliko Slovencev, kot jih je bilo prej, ne Italijanov, ne Nemcev, ne Avstrijcev. Tukaj dopustujem 25, 30 let, vseskozi spremljam cene in lahko rečem, da so lani in predlani dobesedno podivjale. Mislim, da je hrvaška vlada s Plenkovićem na čelu padla na izpitu, kar se tiče cen in vzdrževanja turizma," nam je na obhodu po Umagu dejal hrvaški turist. Do tega spoznanja smo prišli tudi sami, ko smo preverili cene pri naključno izbranih posameznih ponudnikih, za boljšo predstavo pa jih primerjali še s cenami v Portorožu, Kopru in Trstu. Povsod je bila postrežba korektna, smo se pa pozanimali tudi, kaj lahko storimo, če s storitvami nismo zadovoljni.
Visoke cene razburjajo že lep čas, še toliko bolj pa pridejo v ospredje v poletnih mesecih, ko se odpravljamo na dopust. Slovence nas zanimajo predvsem cene na Hrvaškem, saj smo tam številčni in redni turisti.
Da bi preverili in primerjali cene v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, smo se odpravili v nam najbližja obmorska letovišča oziroma priljubljene turistične destinacije – v Umag, Portorož, Koper in Trst ter se osredotočili na cene hrane in pijače v barih in restavracijah. Pozorni pa smo bili tudi na cene parkirnin.
Družinsko kosilo v Umagu za približno 24 evrov dražje kot v Kopru
V vsakem od omenjenih mest smo obiskali po dve restavraciji in preverili, koliko nas bi stalo družinsko kosilo za štiri osebe, ki smo si ga zamislili po lastnem navdihu ter po našem mnenju vključuje pijačo in jedi, ki si jih običajno radi privoščimo ter veljajo za nekakšno klasiko. Od hrane smo izbrali klasično pico (šunka, sir, gobe), špagete z bolonjsko omako, ocvrte lignje, dunajski zrezek, mešano solato, od pijač pa veliko pivo, malo pivo, kokakolo in sok. Cene si lahko pogledate v spodnji tabeli.
Glede na to, da v vseh restavracijah v ponudbi niso imeli vseh jedi, ki smo si jih zamislili, končnih seštevkov ne moremo točno primerjati, lahko pa dobimo približno oceno, koliko nas bi takšno kosilo stalo v posamezni restavraciji.
Prav tako je treba upoštevati, da sta restavraciji v Umagu jedi, kot sta dunajski zrezek in ocvrti lignji, ponujali brez priloge in bi nas ta dodatno stala še okoli štiri evre (denimo ocvrt krompirček), medtem ko so restavracije drugod pri omenjenih jedeh imele prilogo že vključeno v ceno.
Končen, a okviren sklep je, da bi za takšno družinsko kosilo največ denarja, 86 evrov odšteli v Umagu, sledi Portorož, kjer smo v obeh restavracijah dobili točne podatke in bi nas v obeh takšno kosilo stalo 82 evrov, na tretjem mestu je Trst, kjer bi plačali 69 evrov, najmanj pa bi za takšno kosilo odšteli v Kopru, in sicer 62 evrov.
Pica iz picerije v Kopru (levo) in v Trstu (desno).
Kava z mlekom in sok v Umagu sedem evrov, v Kopru 4,30 evra
Na dopustu se vsaj enkrat ali pa tudi večkrat na dan prileže kavica, poleg katere običajno naročimo vodo (ponekod jo tudi dobimo) ali sok. Mi smo se ob tokratnem obisku odločili za sok. V vsakem od mest smo se odpravili v dva bara oziroma restavraciji in naročili kavo z mlekom ter pomarančni ali jabolčni sok (0,2 litra).
Kombinacija kave in soka je bila najcenejša v Kopru s 4,30 evra, najdražja v Umagu – sedem evrov. Najcenejšo kavo smo pili v Kopru in Trstu za 1,80 evra, najdražjo v Umagu, stala nas je tri evre. Najcenejši sok smo dobili v Kopru za 2,50 evra, najdražji v Umagu za štiri evre. Za primerjavo: v Kopru nas je malo več kot štiri evre, (4,30 evra) stalo oboje skupaj, medtem ko je v Umagu samo sok stal štiri evre.
Kako so nam postregli in koliko smo za omenjeno kombinacijo plačali v posameznem kraju in posamezni restavraciji, si lahko podrobneje pogledate spodaj.
Umag
Za kombinacijo soka in kave z mlekom smo največ odšteli v Umagu. V restavraciji San Valentino 2 nas je kava stala tri evre in sok štiri, kar je skupaj sedem evrov, v Konobi Europa pa kava 2,20 evra in sok 4 evre, skupaj torej 6,20 evra.
V Umagu so nam kavo z mlekom računali kot macchiato, kar nas je stalo med dvema in tremi evri.
Portorož
V Portorožu nas je kava v restavraciji Nakala stala 2,90 evra in sok 3,50 evra, skupaj torej 6,40 evra, v restavraciji Paco 1 pa je kava stala 2,50 evra in sok tri evre, skupaj 5,50 evra.
V Portorožu so nam kavo z mlekom računali kot belo kavo.
Trst
Še nekoliko ceneje kot v Portorožu smo za omenjeno kombinacijo odšteli v Trstu. V baru Buffet Borsa smo za kavo in sok plačali 5,10 evra (kava 1,80 evra in sok 3,30 evra), v piceriji Bianco pa pet evrov (kava 2,50 evra in sok 3,50 evra). Poudariti je sicer treba, da je bila količina kave v Trstu precej manjša kot v obeh slovenskih mestih in v Umagu.
Tudi v Italiji so nam kavo z mlekom računali kot macchiato.
Koper
Najcenejšo kavo in sok smo pili v Kopru. V piceriji Park smo zanju odšteli 4,70 evra (kava 1,80 evra in sok 2,90 evra), v baru Miramar pa 4,30 evra (kava 1,80 in sok 2,50 evra).
Najcenejšo kavo in sok smo pili v Kopru.
Aperol spritz najdražji v Umagu, pivo daleč najdražje v Trstu
Na dopustu se zagotovo prileže tudi pivo ali kakšna druga osvežilna alkoholna pijača. Na našem pohajkovanju smo se odločili, da preverimo cene velikega in malega piva ter priljubljene pijače Aperol spritz.
Iz tabele je razvidno, da je pivo najdražje v Trstu, kjer se cena velikega piva giblje med petimi in šestimi evri, najcenejše pa v Kopru, kjer je cena velikega piva 3,50 evra. Tu velja opozoriti, da veliko pivo v Trstu ne znaša 0,5 litra kot drugod, temveč 0,4 litra, malo pivo pa namesto 0,3 litra znaša 0,2 litra. Prav zato je cena piva v Italiji še toliko višja.
Aperol Spritz je tako kot več drugih stvari najdražji v Umagu, kjer stane sedem evrov, drugod pa se cena giblje med štirimi in šestimi evri.
V Kopru in Portorožu si lahko Aperol spritz privoščite že za 4,90 evra, v Trstu za med pet in šest evri, v Umagu pa za sedem evrov.
Kepica sladoleda najdražja v Kopru
Če smo večina doslej predstavljenega po najnižji ceni dobili v Kopru, nas je tam presenetila cena kepice sladoleda. Medtem ko smo v Trstu in Umagu zanjo odšteli dva evra, je ta v Kopru stala dva evra in pol. Izpostavimo sicer, da smo si v Kopru sladoled privoščili v izdelovalnici domačega sladoleda, kjer so imeli res široko paleto okusov. Priznamo pa, da smo v Portorožu na sladoled povsem pozabili.
Kepica sladoleda v Umagu, Kopru in Trstu.
V Umagu smo parkirali zastonj, najdražje v Trstu
V vsakem mestu nas je seveda zanimalo tudi, kje bomo parkirali. Pri tej storitvi so nas najbolj prijetno presenetili v Umagu, saj imajo za poletne mesece na voljo veliko brezplačno parkirišče. To je plačljivo le v času med 1. oktobrom in zadnjim marcem, ko ura parkiranja stane 0,90 evra.
Medtem v Portorožu ura parkiranja skozi vse leto stane dva evra, v Kopru do 60 minut parkiranja stane 0,50 evra, vsaka nadaljnja ura 1,50 evra, v Trstu pa 2,50 evra.
Najdražje parkiranje smo imeli v Trstu, le evro manj smo plačali v Portorožu, še 2,5 evra manj v Kopru, v Umagu pa smo parkirali brezplačno.
Umag najdražji. Mesto prazno, ponudniki in domačini pa zgroženi in razočarani.
Če torej pogledamo vse zgoraj predstavljeno, lahko zaključimo, da ima najvišje cene Umag, sledi Portorož, nato Trst in nazadnje Koper. Ob tem smo skušali preveriti tudi vzdušje v mestu, predvsem pa pri mimoidočih izvedeti, kakšno je njihovo mnenje o cenah.
Najprej, nekje med deseto in dvanajsto dopoldne, smo obiskali Umag. Središče mesta ni bilo polno, kot bi pričakovali na vrhuncu sezone, in to so nam potrdili tudi tamkajšnji ponudniki ter domačini. Večina jih je dejala, da je sezona slabša kot pretekla leta, prodajalec sladoleda pa je celo ocenil, da ima v primerjavi z enakim obdobjem lani od 30 do 40 odstotkov slabši obisk.
V spodnji galeriji si lahko pogledate cenike restavracij v Umagu.
Da sezona ni takšna, kot so jo pričakovali, je potrdila tudi natakarica restavracije Konoba Europa, kjer je na veliki terasi za okoli petdeset gostov v času našega obiska sedelo le kakih pet ljudi.
Precej bolj živahno je bilo v Portorožu, kamor smo prispeli okoli pol ene popoldne. Na plaži je bila gneča, restavracije in bari so bili zmerno polni, a je bilo videti, da natakarji čakajo na več gostov. Prodajalka ene od trgovin s spominki je dejala, da letos na slovensko obalo pretežno zahajajo Slovaki, Čehi in Madžari, kar nekaj pa je tudi domačih gostov.
Da sezona za slovenski turizem ni slaba, so ta teden potrdili tudi s statističnega urada. V slovenskih turističnih krajih so namreč v prvih šestih mesecih leta našteli skoraj 2,6 milijona turistov, kar je 4,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Relativno miren je bil v zgodnjih popoldanskih urah tudi Koper. Turisti so sicer bili na ulicah in restavracijah, a mesto ni pokalo po šivih.
Tržaške ulice so bile okoli tretje ure popoldan prazne, mesto je oživelo šele okoli 17. ure.
Trst je bil ob našem prihodu okoli tretje ure popoldne prazen, je pa mesto precej bolj oživelo okoli pete ure. Takrat so ulice in restavracije napolnili domačini in turisti, z več koncev pa je bilo slišati tudi živo glasbo.
Medtem ko se je nekaterim mudilo in so hitrih korakov stopali po ulicah, so se drugi, predvsem turisti, z veseljem ustavili in z nami poklepetali o cenah. Odgovore na vprašanje, kakšne se jim zdijo cene oziroma ali se jim zdi drago, si lahko pogledate v spodnjem videoposnetku.
Vprašali smo jih tudi, ali kljub podražitvam puščajo napitnine.
Cene morajo biti čitljivo zapisane in izpostavljene na vidnem mestu
Ob koncu naj dodamo, da smo bili v celoti gledano s postrežbo in storitvami zadovoljni. Povsod so nas lepo sprejeli in nam nemudoma prinesli meni, prav tako so nam izdali račun. Za meni smo morali zaprositi le v eni od restavracij v Trstu, v Umagu pa nas je denimo zmotilo, da je imela večina restavracij pred vhodom tablo s fotografijami jedi in pijač, vendar poleg ni bilo navedenih cen.
Če ni menija oziroma cene niso vidne, gost ne more vedeti, ali si lahko privošči, kar ponuja restavracija, in se stežka odloči, ali bo vstopil v restavracijo ter kaj naročil. Prav Slovenci smo znani po tem, da nam je po cenah nerodno poizvedovati, a če te niso vidne, imamo vso pravico po njih vprašati.
Cene morajo biti čitljivo zapisane in izpostavljene na vidnem mestu.
Kot so pojasnili na tržnem inšpektoratu, zakon o gostinstvu določa, da morajo biti cene gostinskih storitev čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.
V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu pa vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih delikatesnih jedeh pa tudi količina. Če gostinec ne označi cen gostinskih storitev ali ne upošteva označenih cen, stori prekršek, za katerega je predvidena sankcija.
V primeru, da gostinec zaračuna gostu višji znesek, kot je označen na ceniku, lahko gost preveč zaračunan znesek reklamira in z ugotovljeno nepravilnostjo seznani tržno inšpekcijo, ki lahko zoper kršitelja uvede prekrškovni postopek.
Ne le na inšpektorat, gostje lahko pritožbe podajo tudi na častno sodišče
Če torej s storitvijo nismo zadovoljni, se vedno lahko obrnemo na tržni inšpektorat, ki je pristojen za nadzor spoštovanja predpisov z različnih področij, tudi s področja gostinstva in turizma, sicer pa nadzor v gostinskih obratih poleg tržnega inšpektorata izvajajo tudi drugi organi, kot so uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, zdravstveni inšpektorat in Inšpektorat za delo, vsak v okviru svojih pristojnosti.
Prijavo zoper gostinca se lahko poda preko spletnega obrazca za posamezni nadzorni organ, ki so objavljeni na tej spletni strani.
Pri nadzorih v gostinskih obratih, ki potekajo tudi v času glavne turistične sezone, se preverja predvsem, ali so gostinci ustrezno registrirani, ali izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon o gostinstvu in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, ali imajo ustrezno označene cene gostinskih storitev, ali upoštevajo cene ter ali gostom izdajajo račune za opravljene storitve.
Na tržnem inšpektoratu so dodali še, da morajo gostinci pri svojem poslovanju, pri svoji ponudbi in pri vedenju do gostov upoštevati tudi dobre poslovne običaje, ki jih določajo "Posebne uzance v gostinstvu". Temeljni načeli sta predvsem poštenje in vestnost. Kršitve teh uzanc obravnava Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije, kamor lahko potrošniki naslovijo svojo pritožbo.
