Na Kitajskem zmanjkuje prostora za grobove

Na Kitajskem, kjer živi okoli 1,4 milijarde ljudi, prebivalcem primanjkuje prostora tudi po smrti. Kljub načrtovanemu omejevanju površine grobov, ki že zdaj znaša samo en kvadratni meter, bo nekaterim kitajskim mestom v naslednjih 10 letih že zmanjkalo površin za grobove. Vlada zato državljanom ponuja subvencije in spodbude, če se odločijo za pogreb na morju, o prednostih tega pa je tudi vedno več naročenih člankov v državnih medijih.

V Guangzhouju tako na primer ponujajo 160 dolarjev oziroma 124 evrov nagrade za družine, ki pepel svojih bližnjih vsujejo v morje, medtem ko so v Šanghaju nagrado iz 65 dvignili na 320 dolarjev oziroma iz 50 evrov na 248 evrov. Največje nagrade ponujata mesti Shaoxing in Wenzhou, in sicer 800 in 1290 dolarjev oziroma 619 in 1000 evrov. Poleg denarja oblasti pogosto dodajo še brezplačen prevoz in v celoti plačano vožnjo s čolnom.

Upepelitev ponekod že zakonsko predpisana Oblasti se namreč bojijo kaosa in jeze, ki bosta izbruhnila, ko bo v državi zmanjkalo prostora za grobove, kar naj bi bilo po nedavnih študijah v naslednjih letih neizbežno dejstvo. Da bi prihranili prostor, je v številnih mestih zakonsko že predpisana upepelitev, a kljub varčevanju pri prostoru nagrobne parcele že dosegajo vrtoglave cene. Najcenejše parcele na nekaterih pekinških pokopališčih znašajo že 16.000 dolarjev oziroma 12.380 evrov, najbolj prestižne krste pa stanejo tudi po 129.000 dolarjev oziroma skoraj 100.000 evrov. Ker je povpraševanje praktično neomejeno, morajo svojci po 20 letih začeti plačevati precejšnje stroške vzdrževanja, če pa jih ne poravnajo, morajo ostanki pokojnikov drugam.

Kitajsko prebivalstvo se vztrajno stara, leta 2011 je tam umrlo 9,6 milijona ljudi, po podatkih vladnega poročila pa naj bi jih do leta 2025 letno umrlo že 20 milijonov. Večina kitajskih pokrajin bo brez prostora za grobove ostala v naslednjih desetih letih, nekatere, kot so Shanxi, Shandong in Guangdong, pa naj bi brez prostora ostale že v manj kot petih letih.

Konec kitajske tradicije? Alternativa grobovom je raztros pepela v morje, takšni pogrebi pa vključujejo tudi izlet z ladjico. Na jutro pogreba je namreč do obale organiziran avtobusni prevoz za pogrebce, ki se nato vkrcajo na ladjico, na kateri je organiziran obred. Na ladjici sorodniki pepel pomešajo z rožami in na določenem mestu pepel stresejo v morje.

Kritiki sicer opozarjajo, da s tem uničujejo kitajsko tradicijo in pomen spomina na mrtve. Pekinški sociolog Zhou Xiaozheng namreč meni, da samo subvencioniranje pogrebov na morju ni sporno, a varčevanje s prostorom ne bi smelo biti dejavnik pri odločanju posameznika, na kakšen način želi biti pokopan. "Kitajska zemlja pripada vsem državljanom, zakaj si ne zaslužijo niti kvadratnega metra, kamor bi jih položili, ko umrejo?"

Komunisti pogrebe označili za vraževerje iz časov fevdalizma Pogrebi na morju pa niso prva vladna iniciativa za reguliranje državljanov po smrti. Potem ko so komunisti leta 1949 prevzeli oblast, so milijone grobov preorali in v naslednjih letih preuredili v predelovalne površine. Pogrebi so bili takrat označeni za vraževerne sledove fevdalizma, krste za potrato lesa in grobovi za izgubljene kmetijske površine.

Upepelitev, ki so se je dolgo izogibali, so komunisti propagirali kot praktično, skoraj patriotsko odločitev. Celo Mao Cetung je naznanil, da želi biti po smrti upepeljen, a je bila njegova želja zaman, saj so ga nasledniki mumificirali. Čeprav je upepelitev postala skoraj univerzalna izbira, pa vlada za zdaj s pogrebi na morju nima toliko sreče. V Guangzhouju se je za takšen pogreb po uvedbi subvencij odločilo manj kot 20 ljudi, v Šanghaju pa le nekaj tisoč, v primerjavi s pokopi na kopnem, ki jih je bilo 53.311.