Petek, 20. 3. 2026, 9.29
6 dni, 21 ur
Mornar prek aplikacije Strava razkril natančno lokacijo francoske letalonosilke Charles de Gaulle
Francoska letalonosilka Charles de Gaulle je prva jedrska letalonosilka, ki so jo zgradili zunaj ZDA. Vojska jo je v uporabo dobila maja leta 2001.
Lokacija francoske letalonosilke Charles de Gaulle je bila 13. marca letos nenamerno razkrita zaradi na videz nedolžnega teka enega od članov posadke, ki je svoj tek zabeležil prek priljubljene aplikacije Strava. Mladi francoski mornar je med jutranjim tekom po krovu 260 metrov dolge letalonosilke nosil pametno uro, ki je podatke o vadbi skupaj z natančno geolokacijo ladje v vzhodnem Sredozemlju samodejno naložila na njegov javni profil na Stravi.
Po poročanju francoskega časnika Le Monde in več tujih medijev je mornar opravil približno 36-minutni tek, dolg dobrih sedem kilometrov. Zarisana pot na javnem profilu Strave je razkrila obliko letalonosilke, njeno pot in položaj v realnem času. Letalonosilka na jedrski pogon je bila v tistem trenutku locirana severozahodno od Cipra, približno 62 milj (100 kilometrov) od turške obale, kar so kasneje potrdili tudi satelitski posnetki.
According to the French newspaper Le Monde, the near-exact location of the French aircraft carrier FS Charles de Gaulle (R91) was publicly exposed on March 13, when a naval officer utilized the online physical exercise tracker Strava to log his run on the deck of the carrier… pic.twitter.com/qNvf4rlkx0
— OSINTdefender (@sentdefender) March 20, 2026
Strava, priljubljena aplikacija, ki jo po svetu uporablja več kot 120 milijonov ljudi, omogoča javno deljenje aktivnosti, kar v vojaškem okolju predstavlja resno tveganje. Incident z letalonosilko Charles de Gaulle ni osamljen. Strokovnjaki že leta opozarjajo, da so prek javnih profilov na Stravi neredko razkriti občutljivi podatki tudi o varnostnikih svetovnih voditeljev in celo o francoskih podmornicah, poroča britanski časnik Telegraph.
Dogodek v občutljivem trenutku
Razkritje natančne lokacije je še posebej problematično, ker se je zgodilo v času močno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu.
Letalonosilka Charles de Gaulle je priplula s severa Evrope, kjer je sodelovala v vajah v Baltskem morju, potem ko so jo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu 3. marca napotili na vzhod Sredozemlja, da bi zaščitila francoske državljane in zaveznike pred iranskimi napadi.
Na krovu letalonosilke je bil le štiri dni pred incidentom tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je nagovoril francoske vojake in poudaril pomen njihove navzočnosti v regiji. Čeprav prisotnost letalonosilke v Sredozemlju ni bila tajna, pa njen natančni položaj nikakor ne bi smel biti javen.
Na letalonosilki je 1.350 članov posadke, od tega jih 600 skrbi za letalski del. Pluje s hitrostjo 27 vozlov (50 km/h), nosi lahko do 40 letal in helikopterjev ter 500 ton orožja. Njena avtonomija znaša 45 dni.
Vojaški odziv in preverjanje pravil
Francoski generalštab je po razkritju potrdil, da je šlo za kršitev digitalnih varnostnih protokolov, ter poudaril, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi. Dogodek je sprožil takojšnje preverjanje uporabe mobilnih aplikacij in pametnih naprav pri pripadnikih mornarice, saj se je izkazalo, da je vsaj še en član posadke druge francoske vojaške ladje objavljal geolocirane posnetke vadbe med aktivno misijo.
Primer francoskega mornarja se pridružuje seriji incidentov, ki opozarjajo, kako lahko sodobne aplikacije, čeprav zasnovane za šport in rekreacijo, predstavljajo neposredno grožnjo varnosti, kadar se uporabljajo na občutljivih območjih ali med vojaškimi operacijami. Najbolj običajna dnevna rutina, v tem primeru jutranji tek, lahko predstavlja resno varnostno tveganje.