Torek, 17. 11. 2015, 9.01
5 let, 6 mesecev
Charles de Gaulle – francoski ponos morja, ki neprekinjeno pluje do 25 let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3
Današnje ime je dobila pred 28 leti
Po ukazu francoskega predsednika Francoisa Hollanda je elitna francoska letalonosilka spet odplula proti vzhodnemu Sredozemlju, kjer bo domnevno baza za letalske napade na položaje islamske države (IS) v Siriji. Gre za več kot 20 let star ponos francoske vojske, ki spada tudi med najpomembnejša vojaška plovila v Evropi. Naročili so jo že leta 1986, prvotno ime Richelieu pa so leto pozneje v spomin na generala iz druge svetovne vojne spremenili v Charles de Gaulle (CDG).
Prva jedrska letalonosilka, ki je niso izdelali v ZDA
Njen razvoj so v Franciji spremljali številni javni protesti in tudi tehnične težave med testnimi plovbami. Gradnjo so štirikrat prekinili, ladja pa je državo stala več kot tri milijarde evrov. Francoska vojska jo je v uporabo dobila maja leta 2001, kar je bilo pet let pozneje od načrtovanega.
Danes je CDG največja zahodnoevropska letalonosilka v uporabi. Skupno je to deseta francoska letalonosilka, a edina v uporabi in prva z jedrskim pogonom. Prav tako je prva jedrska letalonosilka, ki so jo zgradili zunaj ZDA, kot edina neameriška letalonosilka pa ima na sebi ameriška letala, kot sta F/A-18E super hornet in C-2 greyhound.
Skoraj 200 metrov dolga vzletna steza za največ 40 bojnih letal in helikopterjev
Letalonosilka je dolga 261,5 metra, polno obremenjena pa ima maso do največ 45 tisoč ton. Doseže lahko hitrost 27 vozlov oziroma 50 kilometrov na uro, jedrska reaktorja pa proizvajata elektriko, ki brez vmesnega dodajanja goriva pogonski parni turbini poganja od 20 do 25 let. Za rezervo ima ladja tudi štiri dizelsko-električne pogonske sklope.
Sprejme lahko 800 vojakov, skupno 1.950 članov posadke in 500 ton oborožitve. Posadka ima na krovu hrane za 45 dni.
Na ladji je nameščenih do 40 bojnih letal. Med temi najdemo bojna letala, kot so rafali M, super etendardi, miragi 2000, izvidniško letalo E-2C hawkeye, Eurocopterjeva helikopterja EC725 caracal in AS532 cougar …
Na krovu sta dva parna katapulta, vzletno-pristajalna steza je dolga 194,5 metra, celotni krov pa 261,5 metra. Letala lahko spravijo v hangar, ki ima površino 4.600 kvadratnih metrov, v njem pa sta tudi dve dvigali z nosilnostjo 36 ton.
