Nedelja, 7. 6. 2020, 8.03
4 leta, 5 mesecev
Množice Trumpu sporočile: Štejejo tudi življenja temnopoltih #foto #video
V različnih delih ZDA so v soboto potekali najbolj množični protesti proti rasizmu do zdaj. Protestniki po smrti Georgea Floyda na ulicah vztrajajo že 12. dan, največ se jih je preteklo noč zbralo v Washingtonu. V ameriški prestolnici je protestiralo več deset tisoč ljudi, če ne celo več sto tisoč ljudi. O množičnih demonstracijah poročajo tudi iz New Yorka, Chicaga in San Francisca. Protesti so po poročanju BBC potekali mirno.
Proteste proti rasizmu v ZDA je sprožila smrt 46-letnega temnopoltega Američana Georgea Floyda, ki je 25. maja v Minneapolisu umrl po tem, ko mu je policist Derek Chauvin skoraj devet minut klečal na vratu. Posnetek Floydovega umora je sprožil ogorčenje v javnosti in množične proteste, ki so jih sprva zaznamovali tudi izgredi in nasilje. Chavina so nadrejeni odpustili, obtožen je umora. Trije policisti, ki so bili na kraju dogodka, so obtoženi pomoči in sodelovanja pri zločinu.
Največ ljudi se je zbralo v Washingtonu
V Washingtonu so množice protestnikov protestirale tudi v okolici Bele hiše, ki je dodatno zagrajena z novim krogom žičnate ograje. Natančnih informacij o številu udeležencev ni, nekatere ocene pa se gibajo od več sto tisoč do milijona ljudi. Protestniki so se zbrali tudi na na novo preimenovanem trgu Črna življenja štejejo nedaleč od Bele hiše, za kar je poskrbela demokratska županja Muriel Bowser, ki je dala z geslom gibanja proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi popisati tudi bližnje ulice.
V Washingtonu se je po nekaterih ocenah zbralo od več sto tisoč pa do milijona protestnikov.
Protesti so do večera potekali mirno, nadzirali so jih policisti brez polne bojne opreme, vendar pa se je okrog Bele hiše zbralo več sto ali tisoč uniformirancev brez posebnih oznak, ki so imeli čelade, ščite in drugo opremo proti protestnikom, poroča STA.
V New Yorku so protesti potekali mirno
V New Yorku se je v soboto večtisočglava množica odpravila iz Brooklyna čez istoimenski most na Manhattan, iz Harlema je krenila podobno velika reka ljudi proti jugu do Greenwich Villagea. Protesti z glasbo, prepevanjem in skandiranjem gesel proti policijskemu nasilju in pozivi k reformam so potekali na trgih Union, Foley in Washington Square Parku, organizatorji različnih skupin pa so udeležencem delili hrano, prvo pomoč in vodo.
Proteste proti rasizmu v ZDA je sprožila smrt 46-letnega temnopoltega Američana Georgea Floyda, ki je umrl po tem, ko mu je policist Derek Chauvin skoraj devet minut klečal na vratu.
Popoldne je proteste v New Yorku prekinil hud poletni naliv, do policijske ure pa so se zadeve večinoma umirile. Newyorški župan Bill de Blasio je sicer ohranil policijsko uro po 20. uri še najmanj do današnjega večera, čeprav se je ropanje in uničevanje v mestu večinoma ustavilo, trgovine in lokali pa so zavarovani z lesenimi ploščami. Protesti so zdaj mirni, še vedno pa množični.
Ameriški predsednik Donald Trump se razen tvitanja, da je protestnikov malo, in kritik medijev, češ da ti razpihujejo proteste, ni oglasil v javnosti. Trump sicer še vedno meni, da je treba ukrepati tudi z vojaško silo. Ameriški mediji poročajo, da zaradi tega nastaja razkol med Pentagonom in Belo hišo, ki zagovarja agresivnost, medtem ko vojaški poveljniki uporabo sile proti mirnim protestnikom zavračajo. Na stran protestnikov so se odločno postavili tudi demokrati.
Po navedbah televizije CBS, ki se sklicuje na neimenovanega visokega obrambnega predstavnika, so v Beli hiši za umiritev protestov v Washingtonu in drugih mestih predlagali napotitev deset tisoč aktivnih pripadnikov vojske, vendar sta obrambni minister Mark Esper in načelnik štaba združenih poveljstev, general Mark Milley, to idejo zavrnila. Esper je sicer pred dnevi na območje prestolnice premestil okoli 1.600 vojakov. Ker okoli pet tisoč pripadnikov nacionalne garde, ki so že prisotni na omenjenem območju, ni potrebovalo pomoči, so vojaki v četrtek zapustili območje Washingtona.
V Severni Karolini druga spominska slovesnost za Floydom
Množice so bile v soboto med drugim na ulicah Atlante, kjer so odpravili policijsko uro, Philadelphie, Chicaga, Seattla, Los Angelesa, New Orleansa in Portlanda, nekaj sto ljudi pa je protestiralo tudi pred Trumpovim klubom za golf v Doralu na Floridi. V San Franciscu je reka ljudi preplavila znameniti most Golden Gate. Dogajanje je bilo večinoma mirno.
V Severni Karolini je v soboto potekala druga spominska slovesnost za Georgeom Floydom.
V Louisvillu v Kentuckyju je borec za državljanske pravice in politik Jesse Jackson kongres pozval, naj končno sprejme zakon o prepovedi linčanja in odpravi zaščito policistov pred zasebnimi tožbami. Protesti v Louisvillu so zadevali tudi primer 26-letne reševalke Breanne Taylor, ki so jo pred tremi meseci na njenem domu ubili policisti, ti so na napačnem naslovu iskali mamila in osumljenca, ki pa s Taylorjevo ni imel nič. Zaradi tega incidenta še nihče ni odgovarjal.
V Severni Karolini je medtem v soboto potekala druga spominska slovesnost za Floydom. Po prvi v Minneapolisu tokrat v njegovem rodnem kraju Raefordu. Sledila bo še ena v Teksasu, kjer je Floyd preživel večino življenja, poroča STA.
5