Četrtek, 5. 9. 2024, 15.03
1 ura, 26 minut
Macron za premierja imenoval Michela Barniera
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Z imenovanjem Barniera, ki prihaja iz vrst Republikancev in je bolj kot doma poznan v Bruslju, se končuje skoraj dva meseca trajajoče mučno iskanje premierja po julijskih volitvah, ki niso nobenemu taboru prinesle jasne večine.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po dolgotrajnem iskanju primernega kandidata danes za novega premierja imenoval nekdanjega pogajalca EU za brexit Michela Barnierja, ki prihaja z desnice in se je kot možen novi predsednik vlade začenjal omenjati v zadnjih dneh. Levica je bila v odzivu kritična, skrajna desnica pa se bo o podpori še odločila.
Elizejska palača je v sporočilu za javnost navedla, da je Macron Barnierju podelil mandat za sestavo vlade, ki bi združila politične sile za služenje državi in Francozom.
Imenovanje sledi dolgemu nizu posvetovanj, med katerimi je predsednik v skladu z ustavno dolžnostjo želel zagotoviti, da bi nov premier in vlada izpolnila pogoje za največjo možno stabilnost in zmožnost čim širšega združevanja, so še navedli v sporočilu, ki ga povzemajo francoski mediji.
Politik z bogatimi izkušnjami
Barnier velja za vplivnega člana francoskih desnih Republikancev, ki ima za sabo več desetletij dolgo politično kariero. Pod premierjem Francoisom Mitterandom je bil okoljski minister, pod Jacquesom Chiracom minister za zunanje zadeve, pod Nicolasom Sarkozyjem pa je vodil kmetijski resor.
V domači politiki ga ni bilo veliko na spregled, odkar leta 2021 ni uspel pridobiti podpore svojih Republikancev za kandidaturo na predsedniških volitvah proti Macronu. Takrat se je med drugim zavzemal za omejitev in strožji nadzor nad priseljevanjem.
Še bolj kot doma je sicer poznan v Bruslju, kjer je večkrat služil kot evropski komisar, obenem pa je bil glavni pogajalec Evropske unije za brexit med letoma 2016 in 2019. S 73 leti bo sicer najstarejši francoski premier od nastanka pete republike leta 1958.
Imenovanje prineslo nekaj olajšanja
Z imenovanjem Barnierja se končuje skoraj dva meseca trajajoče mučno iskanje premierja po julijskih volitvah, ki niso nobenemu taboru prinesle jasne večine.
V 577-članskem parlamentu je največ sedežev zasedlo levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), a je četverici strank s 193 sedeži zmanjkalo precej glasov do absolutne večine. Te s 166 poslanci nima niti sredinski tabor, združen okrog Macronovega Preporoda. Skrajna desnica z zavezniki je zasedla 142 sedežev.
Macron je sestavljanje nove vlade odložil na čas po olimpijskih igrah, ki jih je poleti gostil Pariz, in za opravljanje začasnih poslov zadolžil dosedanjo vlado pod vodstvom Gabriela Attala.
Kasneje je v pogovorih iskal kandidata za premierja, ki bi užival širšo podporo in mu ne bi že takoj grozil padec zaradi neizglasovane zaupnice. S to utemeljitvijo je tako denimo zavrnil kandidatko levega tabora, ki glede na izid volitev položaj in možnost sestave vlade terja zase.
Novo vlado čaka še glasovanje o zaupnici
Ali bo Barnierju dejansko uspelo sestaviti večinsko vlado, ki bo preživela glasovanje o zaupnici v parlamentu, se bo sicer šele pokazalo, kot izpostavljajo tuje tiskovne agencije.
Medtem ko so Republikanci doslej zavračali sodelovanje v vladi, bi lahko Barnierjevo vlado vsaj podprli. Podpora Macronovega tabora naj bi bila medtem zagotovljena.
Težko je predvideti, kako bi lahko Barnier pridobil potrebne glasove levega tabora. Vodja skrajno leve Nepokorne Francije Jean-Luc Melenchon je danes v odzivu dejal, da njegovo imenovanje pomeni, da so bile volitve Francozom ukradene, in pozval k udeležbi na protestih v soboto.
Podpora skrajno desnega Nacionalnega zbora pa bo po besedah vodje poslanske skupine stranke Marine Le Pen odvisna od njegovega programa.
