Torek, 1. 7. 2025, 14.00
2 tedna, 3 dni
SDS: Premier naj na glasovanje o razpisu posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih veže zaupnico

Predsednik vlade Robert Golob ima veliko odgovornost, da najprej poenoti koalicijo glede obrambnih izdatkov. Po tem bomo tudi mi videli, kako bomo glasovali, je dejala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Tako je nakazala možnost, da bi SDS lahko podprla predlog Levice za razpis referenduma.
V SDS pred petkovim glasovanjem o predlogu koalicijske Levice za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov premierja Roberta Goloba pozivajo, naj na to glasovanje veže zaupnico vladi. Koalicija je namreč pri tem vprašanju neenotna, zato je odgovornost na premierju, je v izjavi v državnem zboru dejala vodja poslancev SDS Jelka Godec. Premier Golob se na pobudo SDS odzval na omrežju X: "Janez Janša naj še naprej sanja svoje sanje, tega filma ne bo videl. Kot je že sam napovedal pred tedni, bo na svoj trenutek moral počakati še vsaj en mandat."
Golob je z zadnjimi besedami mislil na govor predsednika SDS Janše na majskem kongresu v Ormožu, ko je dejal: "Slovenski javnosti in volivcem sporočamo, da SDS ne bo nikoli več oblikovala koalicij brez jasne in trdne programske večine oziroma brez možnosti za oblikovanje in uresničevanje ključnih razvojnih politik. Bomo pač počakali."
Institut referenduma je pomemben
Jelka Godec je glede pobude SDS poudarila, da je referendum eden izmed instrumentov demokracije, s katerim lahko ljudje izrazijo svojo voljo. Izdatki za obrambo po njenih besedah predstavljajo velik finančni zalogaj za državo, koalicija pa je pri tem vprašanju neenotna.
Kaj hočejo v Levici?
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je nedavno podala najmanjša stranka koalicije Levica. Referendumsko vprašanje bi se po njihovem predlogu glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?
Ta cilj je sicer zapisan v resoluciji o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040, ki ga je podprl državni zbor, tudi z glasovi večine poslancev Socialnih demokratov. Premier Golob je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da je bila resolucija temelj za pogajanja na nedavnem vrhu zveze Nato.
Vlada je z glasovi ministrov Gibanja Svoboda potrdila stališče, da bi bil razpis referenduma v nasprotju z nacionalnovarnostnimi in obrambnimi interesi ter temeljnimi strateškimi in planskimi dokumenti Slovenije na področju obrambe in varnosti. Tega mnenja ministri iz vrst SD in Levice niso podprli.
Ministri Gibanja Svoboda proti ministrom SD in Levice
Razpis referenduma so na ponedeljkovem odboru za obrambo podprli tudi v koalicijski SD, medtem ko mu v največji vladni stranki Gibanje Svoboda nasprotujejo. Tudi vlada razpisa posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov ne podpira. Na ponedeljkovi dopisni seji je z glasovi ministrov Gibanja Svoboda potrdila stališče, da bi bil razpis referenduma v nasprotju z nacionalnovarnostnimi in obrambnimi interesi ter temeljnimi strateškimi in planskimi dokumenti Slovenije na področju obrambe in varnosti. Tega mnenja ministri iz vrst SD in Levice niso podprli.
Kako bodo glasovali v SDS?
Na razhajanje strank vladne koalicije o tem vprašanju je opozorila tudi Godec. "Zato je na tem mestu velika odgovornost na predsedniku vlade, ki naj najprej poenoti koalicijo, in potem bomo tudi mi videli, kako bomo glasovali," je odgovorila na vprašanje, ali bodo v največji opozicijski stranki podprli razpis posvetovalnega referenduma.
SDS in Levica imata v državnem zboru skupaj 28 glasov. Pričakovati je, da bi referendum podprl tudi nekdanji član Levice Miha Kordiš, kar pomeni 29 glasov. Če bi se pobudi Levice in glasovom SDS pridružilo še vseh sedem poslancev Socialnih demokratov in vsi preostali nepovezani poslanci, torej trije Demokrati Anžeta Logarja ter Mojca Šetinc Pašek in Dejan Kaloh, to pomeni skupaj 41 glasov oziroma dva več, kot jih ima Gibanje Svoboda.
Običajno dva poslanca manjšin glasujeta z vlado, tako bi bili glasovi izenačeni. V tem primeru bi bilo odločilnih osem glasov Nove Slovenije – krščanskih demokratov. Če bi se ti vzdržali, referenduma ne bi bilo, ker štejejo samo glasovi za oziroma proti in večine ne bi bilo.
SDS ni jasno, kakšna je leva koalicija
"SDS ni jasno, da je ta vlada, ta koalicija bistveno drugačna od njih," je v odzivu na predlog SDS dejala vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič. V tej vladi in koaliciji namreč ne gre za avtokracijo, ampak se pogovarjajo, dogovarjajo, imajo precejkrat tudi različna stališča, a so zavezani skupnim vrednotam – delati dobro za prebivalce Slovenije.
"Te vrednote nas povezujejo tudi na področju določanja obrambnih izdatkov, čeprav imamo v osnovi različna izhodišča in ta so bila različna že ob vstopu v koalicijo." Zagotovila je, da bodo enotno vztrajali, da povečanje obrambnih izdatkov, za katerega so se zavezali z resolucijo, sprejeto v DZ, ne bo šlo na račun socialne države, socialnih storitev, izdatkov v šolstvu, zdravstvu.
V koaliciji bodo enotno vztrajali, da povečanje obrambnih izdatkov, za katerega so se zavezali z resolucijo, sprejeto v DZ, ne bo šlo na račun socialne države, socialnih storitev, izdatkov v šolstvu, zdravstvu, je dejala vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič.
Referendumsko glasovanje je ne skrbi
Petkovo glasovanje o predlogu za referendum je ne skrbi. V Svobodi so po njenih besedah enotni in referenduma ne bodo podprli. Če bi glasove za referendum prispevala opozicija, pa bo zelo presenečena. V opoziciji so namreč po njenih besedah povedali, da so za referendum, "a ne zato, ker bi se na njem glasovalo o dvigu do treh odstotkov BDP, ampak zato, ker so za več kot tri odstotke," je dejala.
Janša naj se v miru pripravi na volitve
Tudi v SD ne vidijo razloga, da bi predsednik vlade vezal zaupnico na obrambni referendum. SDS in njenemu predsedniku pa vodja poslanske skupine SD Jani Prednik predlaga, naj se v miru pripravi na volitve, ki bodo prihodnje leto.
Prednik je ob tem še dodal, da so v ponedeljek pri predsedniku vlade opravili dolg in temeljit pogovor. V SD so premierju dali jasno vedeti, da nad tri odstotke izdatkov za obrambo ne bodo pristali, kar pomeni, da je resolucija, ki je bila pred tremi tedni sprejeta v DZ, tudi za SD zavezujoča, je pojasnil. "Premier je temu prikimal in to je tudi edino, na kar bomo v SD pristali," je dodal.
V SD so premierju dali jasno vedeti, da nad tri odstotke izdatkov za obrambo ne bodo pristali, kar pomeni, da je resolucija, ki je bila pred tremi tedni sprejeta v DZ, tudi za SD zavezujoča, je pojasnil vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.
Na vprašanje, kako komentira argument SDS, da so razlog za poziv razhajanja v koaliciji, je Prednik odgovoril, da je njihovo stališče, da podprejo predlog Levice za posvetovalni referendum, kako to interpretira največja opozicijska stranka, pa je treba vprašati njih.
Ni dovolj vroče za takšne nebuloze
V Levici ocenjujejo, da je ideja o vezanju zaupnice vladi na glasovanje o tem predlogu "skregano z vsako logiko". "Res je, da je zadnje dni res vroče, ampak mislim, da ni toliko vroče, da bi ljudje govorili take nebuloze," je komentiral vodja strankinih poslancev Matej Tašner Vatovec.
V Levici še vedno verjamejo
Kot je dejal, bi bila norost vezati zaupnico na nekaj, česar vlada in predsednik vlade ne podpirata. Poudaril je, da imajo pri vprašanju dviga obrambnih izdatkov v koaliciji res drugačna stališča, a ta so bila jasna že ob vstopu v koalicijo. "Ne vidim velikih težav, v Levici še vedno verjamemo, da je referendum potreben, ker govorimo o res visokih zneskih. Če bi šli tako daleč, do petih odstotkov, kot zahteva Nato, govorimo o 20 odstotkih slovenskega proračuna," je znova navedel razloga za njihov predlog posvetovalnega referenduma.
"Ne vidim velikih težav, v Levici še vedno verjamemo, da je referendum potreben, ker govorimo o res visokih zneskih. Če bi šli tako daleč, do petih odstotkov, kot zahteva Nato, govorimo o 20 odstotkih slovenskega proračuna," opozarja vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
Festival sprenevedanja NSi ne diši
V opozicijski NSi medtem menijo, da je Slovenija priča "festivalu sprenevedanja" tako koalicije kot predsednika vlade. Tako so po besedah strankinega poslanca Janeza Žaklja vedno bolj prepričani, da v tej zgodbi ne bodo sodelovali, pač pa stopili ob stran, da se koalicija sama odloči, kako bo ravnala. Je pa Žakelj dejal, da razpisa referenduma načeloma ne podpirajo.
Kaj je to zaupnica?
Poslovnik državnega zbora določa, da predsednik vlade zahtevo za glasovanje o zaupnici pošlje predsedniku parlamenta. Premier lahko vprašanje zaupnice veže na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru, pri čemer predlaga, naj se zakon ali druga odločitev sprejme ali ne sprejme. Pri tem se o zaupnici ne glasuje posebej, temveč se glasuje samo o zakonu ali drugi odločitvi. Šteje se, da je bila vladi izglasovana zaupnica, če je državni zbor glasoval v skladu s predlogom predsednika vlade.