Robert Golob
Ponedeljek, 30. 6. 2025, 15.21
51 minut
Po zavezi o petih odstotkih na sestanku Nata koalicija razpravljala o obrambnih izdatkih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
Na mini koalicijskem vrhu so se dogovorili, da bo vlada spoštovala resolucijo državnega zbora o postopnem povečevanju izdatkov za obrambo na tri odstotke do leta 2030, je po sestanku dejal predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han. "To so trije odstotki, s katerimi lahko ta vlada na nek način živi," je povzel dogovor, čeprav v Levici po besedah koordinatorice stranke Aste Vrečko še vedno nasprotujejo takšnemu zvišanju. Tudi podpredsednik vlade iz Gibanja Svoboda Matej Arčon je kot ključno omenil resolucijo, ki jo je na nedavnem vrhu Nata predstavil in zagovarjal predsednik vlade Robert Golob, je poudaril Arčon. Zveza Nato je sicer sprejela sklep o postopnem zviševanju obrambnih in z njimi povezanih izdatkov na pet odstotkov do leta 2035, bodo pa leta 2029 znova ocenili ta cilj. Na današnjem mini koalicijskem vrhu ni bilo govora o izstopu iz vladne naveze, pravijo v SD in Levici, so pa v obeh strankah poudarili, da na račun izdatkov za vojsko ne smejo trpeti zdravstvo, šolstvo in sredstva za socialo.
Razhajanja ostajajo
Po sestanku kljub temu ostajajo razhajanja v koaliciji glede posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki ga je predlagala Levica in ki ga je parlamentarni odbor za obrambo danes zavrnil. Poslanci SD in Levice so referendum, na katerem naj bi glasovali o omenjenih treh odstotkih, zagovarjali, v Gibanju Svoboda pa so mu nasprotovali.
Nič rezov v socialo?
Matjaž Han je dejal, da je to stvar poslank in poslancev in da bodo o tej temi še govorili, na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje kot predsednika SD, pa je dejal, da gre za posvetovalni referendum, ki "na koncu še ne da rezultata". Na seji vlade, ki je v mnenju nasprotovala referendumu, pa je glasoval v nasprotju z mnenjem večine oz. drugače kot ministri Gibanja Svoboda. Gospodarski minister je poudaril, da je pomembno, kako bodo sestavljeni državni proračuni v prihodnjih letih, in da "zaradi vojske ne bo nič manj za socialo, zdravstvo, javni sistem niti za gospodarstvo, ker smo v zahtevnih časih. Levosredinska vlada bo tako ravnala".
V proračunskih razpravah za prihodnji dve leti ne bodo pristali na reze v socialno državo, je zatrdila koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Zakaj vztrajajo v koaliciji?
Tudi ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko je poudarila pomen proračunov, saj v stranki kljub nasprotovanju zvezi Nato in dodatnemu oboroževanju v koaliciji vztrajajo zaradi projektov na področjih gradnje stanovanj, dolgotrajne oskrbe in delavskih pravic. Ponovila je, da ne podpirajo povišanja sredstev za obrambo, ne na tri in tudi ne na pet odstotkov. V proračunskih razpravah za prihodnji dve leti ne bodo pristali na reze v socialno državo, je zatrdila.
Eno je deklaracija, drugo je resolucija
Podpredsednik vlade Matej Arčon je o različnih interpretacijah glede treh oz. petih odstotkov za obrambo dejal, da je nekaj deklaracija Nata, drugo pa je resolucija državnega zbora. "Dolžnost in odgovornost vlade in predsednika vlade je, da se drži tistega, kar je bilo sprejeto na vladi in v parlamentu. Parlament je najvišji organ, obrambni izdatki bodo razvidni tudi iz proračuna, in kot je bilo že omenjeno – vsako leto bo narejena tudi analiza vseh izdatkov, ki so na namenjeni za obrambo, nekateri bodo imeli tudi dvojno rabo."
Dolžnost in odgovornost vlade in predsednika vlade je, da se drži tistega, kar je bilo sprejeto na vladi in v parlamentu, je dejal podpredsednik vlade Matej Arčon.
Ne bo ga prepričal
Nobene možnosti ni, da bi me predsednik vlade Robert Golob prepričal. Tako je še pred koalicijskim srečanjem na temo obrambnih izdatkov odgovoril predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han na vprašanje o pričakovanjih pred sestankom vrha koalicije, pred katerim je v vladnih vrstah prišlo do ostrega spora zaradi Golobovega ravnanja na vrhu zveze Nato. Ta je sprejela zavezo, da bodo članice zavezništva izdatke za obrambo do leta 2035 postopno zvišale na pet odstotkov, ta cilj pa je bil omenjen tudi v gradivu za sejo vlade, ki je pred vrhom Nata brez razprave sprejela izhodišča o stališčih Slovenije.
Zakaj vihar v preteklih dneh?
Niti Matjaž Han niti koordinatorica Levice Asta Vrečko sicer dodatnih izjav pred današnjim sestankom nista dajala. Sta pa pred dnevi zatrjevala, da stranki ne pristajata na povečanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov. Na drugi strani je predsednik vlade Robert Golob ocenil, da je bilo iz koalicije slišati "ogromno nastopov za javnost". "Tisto, kar šteje, je, kaj je Sloveniji uspelo izpogajati. Vse drugo so igre za lastno javnost. Mi ne nastopamo, mi imamo odgovornost do državljank in državljanov," je poudaril Golob.
Asta Vrečko je sicer tudi po današnjem sestanku trdila, da v omenjenih vladnih izhodiščih ne piše, da Slovenija podpira dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov. Kaj res piše v dokumentu, si lahko preberete spodaj.
Sajovic umirja žogico
Obrambni minister Borut Sajovic je pred sestankom t. i. mini vrha koalicije ocenil, da je koalicija po štirih letih dozorela in da je večkrat dokazala, da se zna dogovoriti. Glede teme varnosti je dejal, da ni ne koalicijska ne opozicijska ter ne leva ne desna. Prepričan je, da bo koaliciji uspelo razrešiti vse nejasnosti glede načrtovanega višanja izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, saj da je od tega odvisna kredibilnost vlade.
Minister za obrambo Borut Sajovic je opozoril na "viharne čase" in na to, da se bo treba potruditi, da se cilji iz resolucije o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 dosežejo.
Opozoril je na "viharne čase" in to, da se bo treba potruditi, da se cilji iz resolucije o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 dosežejo. Ta dokument, za katerega so v državnem zboru večinsko glasovali v SD, v Levici pa ne, predvideva, da bo Slovenija še letos obrambne izdatke zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri.
Zakaj sploh mini vrh?
Za sklic današnjega vrha se je premier odločil zaradi različnega razumevanja znotraj koalicije o sklepih vrha Nata in po tem, ko so v manjših koalicijskih strankah trdili, da naj ne bi bili seznanjeni z izhodišči za razpravo na vrhu Nata. Golob partnerje podrobneje seznanja s potekom pogajanj na vrhu Nata in o korakih pri pripravi akcijskega načrta glede investicij za izpolnitev ciljev na področju obrambe.
