Petek, 22. 12. 2023, 18.11
1 leto
Lahko dostopno orožje – vse več množičnih strelskih pohodov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
V četrtek je 24-letni napadalec streljal na filozofski fakulteti Karlove univerze v središču Prage. Ubil je 14 ljudi, še 25 pa ranil. V soboto bo na Češkem dan žalovanja za žrtvami napada.
Češki preiskovalci smrtonosnega strelskega napada na Karlovi univerzi v Pragi, ki se je zgodil v četrtek, domnevajo, da se je storilec verjetno zgledoval po podobnih grozljivih dogodkih v tujini. Do zdaj ni bil zapisan v kazenski evidenci, vendar naj bi pri njem našli veliko zalogo orožja in streliva. Gre za enega najhujših strelskih obračunov v sodobni Evropi. Poročila o množičnih streljanjih z vsega sveta ne pojenjajo. Nasprotno, vsako leto jih je več.
Skoraj 1600 smrtnih žrtev so v strelskih napadih od leta 1966 utrpele ZDA, kažejo podatki Rockefeller Institute of Government.
Množično streljanje je suhoparno opredeljeno kot dogodek, v katerem je eden ali več posameznikov aktivno vpletenih v ubijanje ali poskus ubijanja ljudi na naseljenem območju.
ZDA držijo neslavni rekord po številu množičnih streljanj, navaja enciklopedija Britannica. V zadnjih 20 letih so ZDA zabeležile 101 množično streljanje, pojav povezujejo tudi s širokim dostopom do strelnega orožja. Država je glede tega vprašanja močno razdeljena, mnogi bi uvedli veliko strožji nadzor nad orožjem, medtem ko drugi, denimo NRA (National Rifle Association), pravico do orožja odločno zagovarja s pomočjo ustavnih določil.
V zadnjih 20 letih so ZDA zabeležile več kot sto množičnih streljanj, pojav pa povezujejo tudi s širokim dostopom do strelnega orožja.
Na žalost se smrtonosna streljanja v zadnjih letih pospešeno širijo po vsem svetu. Še vedno je denimo živ spomin na napad na mošeji na Novi Zelandiji, strelski pohod Andersa Breivika na Norveškem, napad na priljubljen nočni klub v Istanbulu ali tragična poboja letos maja v Srbiji.
Najhujši strelski napadi v ZDA
Glasbeni festival Route 91 Harvest, Las Vegas, 2017
V najsmrtonosnejšem množičnem streljanju v zgodovini je umrlo 60 oseb, 850 je bilo ranjenih. Za njim je stal Stephen Paddock, hazarder z visokimi stavami in redno prisoten v igralnicah v Las Vegas Stripu. Kot reden gost je imel privilegiran dostop do službenega dvigala, s katerim je v svoj apartma v 32. nadstropju hotela odpeljal več velikih zabojev. Od tam je imel jasen pogled na 22 tisoč udeležencev festivala, nad katerimi je izvedel strelski napad z arzenalom, ki ga je pretihotapil. V 11 minutah je v množico izstrelil več kot tisoč nabojev.
Pulse, Orlando, Florida, 2016
Omarja Mateena je leta 2013 FBI preiskoval zaradi domnevnih povezav z Al Kaido in Hezbolahom, vendar dokazov o povezavah niso našli. Čeprav se je pojavljal v FBI-zbirki podatkov o preverjanju teroristov, mu to ni preprečilo zakonitega nakupa strelnega orožja. Oborožen s polavtomatsko puško in polavtomatsko pištolo je Mateen vstopil v nočni klub Pulse v Orlandu na Floridi in ubil 49, ranil pa več kot 53 ljudi. Napad je bil usmerjen v skupnost LGBTQ+ in velja za najhujši posamičen incident, uperjen proti tej skupnosti v zgodovini ZDA.
Virginia Tech, Blacksburg, 2007
Študent Virginia Tech Seung-Hui Cho je ustrelil in ubil dve osebi v sobi študentskega naselja, v naslednjih nekaj urah pa zbral strelivo in poslal manifest na NBC News v New Yorku. Policija kampusa je mislila, da je bilo prvo streljanje osamljen incident, zato ni ukrepala širše in o tem obvestila študentov. Nekaj ur kasneje je Cho, oborožen s parom polavtomatskih pištol, vstopil v stavbo Norris Hall, kjer je ubil 30 ljudi in jih 17 ranil.
Osnovna šola Sandy Hook, Newtown, Connecticut, 2012
Adam Lanza je, potem ko je umoril svojo mamo, medtem ko je spala v hiši, ki sta jo delila v Newtownu, zbral več kosov strelnega orožja, ki ga je kupila ona, in njen avto odpeljal do bližnje osnovne šole Sandy Hook. Lanza se je v šolo prebil skozi okno, kjer je ubil 6 odraslih in 20 otrok, starih od 6 do 7 let. Napad je sicer sprožil ogorčenje javnosti, vendar po njem v ZDA ni bila sprejeta nobena omembe vredna zvezna zakonodaja o nadzoru orožja.
Strelski napad na osnovni šoli Sandy Hook v Newtownu je sicer sprožil ogorčenje javnosti, vendar po njem v ZDA ni bila sprejeta nobena omembe vredna zvezna zakonodaja o nadzoru orožja.
Prva baptistična cerkev, Sutherland Springs, Teksas, 2017
Devin Kelley je bil leta 2012 obsojen na vojnem sodišču in bil odpuščen zaradi slabega vedenja v ameriških zračnih silah, potem ko je brutalno napadel svojo ženo in malega pastorka. Obsodba bi Kelleyju morala preprečiti nakup strelnega orožja, vendar zračne sile niso predložile njegovega imena in prstnih odtisov v pravo zbirko podatkov FBI. Zato je Kelleyju uspelo zakonito kupiti polavtomatsko puško v slogu AR in nabojnike z visoko zmogljivostjo, ki jih je uporabil v napadu na prvo baptistično cerkev v Sutherland Springsu. Cerkev je bila polna vernikov, ki so se zbrali na nedeljskem bogoslužju, Kelley pa je v približno 11 minutah izstrelil približno 700 nabojev, pri čemer je ubil 26 ljudi, še 20 pa ranil. Skoraj polovica žrtev je bila otrok.
Baletni copati na ograji – žalovanje po strelskem pohodu 13-letnega učenca na osnovni šoli Vladislava Ribnikarja.
Nekaj najgrozljivejših množičnih streljanj po svetu
Najhujše množično streljanje v novejši zgodovini se je zgodilo v Keniji aprila leta 2015, ko je bilo v terorističnem napadu, izvedenem v imenu somalijske islamistične skupine al-Shabab, ubitih 148 ljudi. Štirje strelci so pobijali študente in člane osebja, ki so se opredelili za kristjane. Žrtve so na kraju spraševali, ali so muslimani ali kristjani, in jih, odvisno od odgovora, pobili ali izpustili. Kot razlog za napad so navedli maščevanje za nasilna dejanja, ki so jih v državi zagrešile kenijske varnostne sile.
Podobno visoko število žrtev (141) je za sabo pustila skupina sedmih talibanskih napadalcev, ki je leta 2014 vpadla v državno vojaško šolo v Pešavarju v Pakistanu. Večina pobitih so bili otroci, napad pa so utemeljili kot povračilni ukrep zaradi ravnanja pakistanske vojske.
Napadi na Oslo in poboj na otoku Utøya, julij, 2011
Skrajni desničar Anders Behring Breivik je izvedel najsmrtonosnejši napad na norveškem ozemlju po drugi svetovni vojni. Najprej je v središču Osla razstrelil avtomobilsko bombo, zaradi česar je umrlo osem ljudi, nato je na otoku Utøya v strelskem napadu ubil 69 večinoma mladih, ki so se udeležili tabora Lige delavske mladine, ranil jih je več kot sto. Breivik se je s prizorišča izmuznil preoblečen v policista. Norveška, ki je že imela nekaj najstrožjih zakonov o orožju na svetu, je leta 2021 prepovedala vse polavtomatsko orožje.
Anders Breivik ima na vesti 77 življenj.
Pokol na École Polytechnique, Montreal, Kanada, 1989
Napadalec Marc Lépine je za svoje življenjske težave iracionalno krivil feminizem. S polavtomatsko puško je na inženirski šoli École Polytechnique ubil 14 žensk, pri čemer je prizanesel vsem moškim v učilnici, ranil pa je še 13 ljudi. Incident je sprožil dolgotrajno razpravo o nadzoru orožja v Kanadi.
Pokol v šoli Dunblane, Škotska, 1996
Thomas Hamilton je oborožen s štirimi pištolami vstopil v telovadnico osnovne šole v mestecu Dunblane na Škotskem in streljal na razred pet- in šestletnikov. Pobil je 17 ljudi, skoraj vsi so bili majhni otroci, še 15 jih je ranil. Leta 1997 je parlament prepovedal pištole v zasebni lasti v Združenem kraljestvu.
Pokol v Port Arthurju, Tasmanija, 1996
Martin Bryant je v množičnem streljanju v turističnem mestu Port Arthur v Tasmaniji ubil 35 in ranil približno 18 ljudi. Tasmanija je imela v tistem času izjemno ohlapno zakonodajo glede orožja v Avstraliji in se je dolgo upirala strožjim ukrepom za nadzor nad strelnim orožjem na zvezni ravni. Premier John Howard se je na najhujši množični umor v avstralski zgodovini odzval z oblikovanjem nacionalnega sporazuma o strelnem orožju. Uvedel je 28-dnevno čakalno dobo za prodajo orožja in prepovedal vse avtomatsko ali polavtomatsko orožje, razen kadar bi potencialni kupci lahko predložili tehten razlog – ki ni vključeval samoobrambe – za lastništvo takšnega strelnega orožja. Zvezna vlada je uvedla tudi shemo odkupa orožja, s katero so iz obtoka odstranili približno 700 tisoč kosov strelnega orožja.
Pokol na Politehnični fakulteti v Kerču, Ukrajina, 2018
Vladislav Rosljakov, študent Politehnične fakultete v Kerču na Krimu, ki ga je okupirala Rusija, je v streljanju v šoli ubil 20 ljudi in jih ranil več deset. Rosljakov je izrazil občudovanje nad strelci v šoli Columbine, njegovo orožje, metode in videz pa so kazali na to, da ga je očitno navdihnil pokol v Columbine v ZDA.
Streljanje v mošeji v Christchurchu, Nova Zelandija, 2019
Brenton Tarrant, avstralski beli rasist, je na Novo Zelandijo odpotoval z namenom, da izvede teroristični napad na muslimansko skupnost te države. Strelec je ubil 51 ljudi in jih ranil na desetine, ki so se zbrali na petkovi molitvi v dveh mošejah v Christchurchu. Vlada premierke Jacinde Ardern se je odzvala s prepovedjo vojaških polavtomatskih pušk, zaostritvijo zakonov o trgovcih z orožjem in ustanovitvijo nacionalnega registra strelnega orožja.
Pokol v Nakhon Ratchasimi, Tajska, 2020
Jakraphanth Thomma, vojak tajske vojske, je v sporu glede nepremičninskega posla ubil svojega poveljujočega. Nato je ukradel jurišno puško in strelivo iz svoje vojaške baze ter začel napad na nakupovalno središče v Nakhon Ratchasimi. Strelec je v napadu, ki je omajal zaupanje javnosti v tajsko vojsko, ubil 29 ljudi, številne pa ranil.
