Američani objavili posnetke zračnih napadov na iranska letala #video

20.08 Napadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo

Že šesti dan se nadaljujejo napadi na večjem delu Bližnjega vzhoda. Iranska vojska je v izjavi, ki jo je predvajala iranska državna televizija, pojasnila, da je napadalne brezpilotne letalnike poslala nad "štab ameriških agresorskih sil v Erbilu v Iraku", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Erbil je prestolnica avtonomne kurdske regije na severu države, kjer delujejo koalicijske sile pod vodstvom ZDA in kompleks ameriškega konzulata.

Iranske sile so po lastnih navedbah napadle tudi ameriško letalonosilko Abraham Lincoln. Kot je danes poročala iranska državna televizija, so letalonosilko v napadu zadeli bojni droni mornarice revolucionarne garde. ZDA teh navedb za zdaj niso potrdile.

Iranska revolucionarna garda je že v ponedeljek zatrdila, da da je z balističnimi izstrelki zadela letalonosilko Abraham Lincoln, ki so jo ZDA v sklopu pritiskov na iranski režim januarja napotile na Bližnji vzhod. ZDA so tedaj v odzivu poudarile, da se iranske rakete letalonosilki niso niti približale.

Bahrajnski komunikacijski center pa je danes v izjavi sporočil, da je iranski napad z raketo sprožil požar v glavni državni naftni rafineriji Bapco Energies, ki leži na otoku Sitra južno o prestolnice Manama. Požar so pozneje v celoti pogasili. "Ni poročil o poškodovanih, rafinerija deluje naprej. Trenutno poteka ocena škode," je dodal center, poroča AFP.

Glasne eksplozije so danes slišali v prestolnici Združenih arabskih Emiratov (ZAE) Abu Dabiju. "Sistemi zračne obrambe se trenutno odzivajo na raketno grožnjo," je tekom dneva na družbenem omrežju X zapisal nacionalni organ za izredne razmere in obvladovanje nesreč.

Približno eno uro potem, ko je obrambno ministrstvo sporočilo, da se odziva na rakete in brezpilotne letalnike iz Irana, je notranje ministrstvo ZAE po poročanju britanskega BBC izdalo izredno opozorilo za vso državo, v katerem je prebivalce pozvalo, naj se zatečejo v najbližjo varno stavbo.

Pred tem so iz ZAE sporočili, da so danes prestregli šest iranskih izstrelkov in 131 dronov, ena raketa in šest dronov pa je padlo na ozemlje države, še poroča BBC.

Kuvajtska vojska je v izjavi na družbenem omrežju X danes prebivalcem sporočila, da so sistemi zračne obrambe prestregli napad z droni in raketami, poroča televizijska mreža Al Jazeera, ki pa ni navedla podatka, od kod je prihajal napad.

19.11 Trump želi biti vključen v izbiro novega iranskega voditelja

Ameriški predsednik Donald Trump je danes v intervjuju za medij Axios dejal, da bi bil rad osebno vključen v izbiro novega iranskega voditelja, kot je bil v primeru Venezuele. Priznal je, da je najverjetnejši naslednik ubitega ajatole Alija Hameneja njegov sin Modžtaba Hamenej, kar da zanj ni sprejemljivo. Iranski opozicijski mediji so že poročali, da je bil Hamenej mlajši že izbran na položaj vodje države, česar pa uradni Teheran še ni potrdil.

"Zapravljajo čas. Hamenejev sin je lahkokategornik. Jaz moram biti vključen v imenovanje, kot sem bil pri Delcy Rodriguez v Venezueli," je dejal Trump, ki je po zajetju predsednika Nicolasa Madura v začetku leta pustil na oblasti nekdanjo podpredsednico Venezuele Rodriguez dokler bo uresničevala njegovo voljo.

"Hamenejev sin je zame nesprejemljiv. Želimo nekoga, ki bo v Iran pripeljal harmonijo in mir," je dejal in zavrnil možnost izbire voditelja, ki bo nadaljeval politiko Alija Hameneja.

V pogovoru za Politico je sina ubitega Ajatole označil za nesposobnega in čas nove vojne v primeru njegove izbire premaknil na deset let.

Politico na podlagi intervjuja ugotavlja, da je predsednik ZDA razpoložen za posredovanja po svetu. Tudi za ta medij je Trump povedal, da mora sodelovati pri izbiri novega iranskega voditelja.

Glede vojaških operacij proti Iranu je zagotovil, da poteka nadzorovano in uspešno. "Delujemo kirurško. Imamo neomejene zaloge orožja, neomejene. ... Imamo jih na tisoče, na tisoče. Nimajo mornarice. Nimajo letalskih sil. Nimajo sistema za odkrivanje zračnih groženj. Vse je uničeno. Njihovi radarji so uničeni. Njihova vojska je zdesetkana. Vse kar imajo, je pogum," je dejal.

Napovedal je tudi padec sedanjega kubanskega režima. "Prekinili smo dobavo nafte, denarja in vsega drugega iz Venezuele, ki je bila edini vir. In želijo skleniti sporazum," je dejal.

Trump je tudi vnovič izrazil razočaranje nad predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim in poudaril, da se je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen pogajati. Glede Zelenskega pa je menil, da ne kaže dovolj volje za pogajanja. "Nima kart. Zdaj ima še manj kart," je dejal Trump in obudil spomin na lansko srečanje v Ovalni pisarni, ko je Zelenskega pogrela prav ta izjava o kartah in je dejal, da ne igra kart.

18.37 Število smrtnih žrtev izraelskih napadov na Libanon preseglo sto

Število smrtnih žrtev v Libanonu, kjer izraelske sile napadajo cilje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah, se je od začetka tedna, ko je bila država vpletena v vojno na Bližnjem vzhodu, povečalo na 102. Ob tem je bilo od začetka tedna ranjenih 638 ljudi, na ministrstvu pa pričakujejo, da se bodo številke povečale.

Libanon je bil v vojno na Bližnjem vzhodu vpleten v ponedeljek, ko je šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, v maščevanju za umor iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja napadlo Izrael. Ta je odgovoril z napadi na cilje v Libanonu, kjer se zadržujejo pripadniki oborožene skupine.

Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je medtem danes opozoril, da se bo južno predmestje Bejruta soočilo s podobno usodo kot Gaza.

"Dahije bo kmalu podoben Han Junisu," je Smotrič dejal o južnem predmestju Bejruta in ob tem omenil mesto na jugu Gaze, ki ga je izraelsko bombardiranje med dvoletno vojno s palestinskim gibanjem Hamasom opustošilo. "Hezbolah je naredil napako in bo plačal visoko ceno. V Iranu udarjamo po glavi hobotnice, hkrati bomo Hezbolahu odsekali roko," je dejal ob obisku izraelske severne meje.

Izraelska vojska je pred tem danes več sto tisoč prebivalcem tega južnega predmestja izdala nova opozorila o takojšnji evakuaciji, kot tudi za več delov na jugu Libanona. Izrael je sicer danes izvedel nove napade na Libanon, pri čemer je bilo po navedbah lokalnih medijev ubitih najmanj osem ljudi, tudi dva otroka.

Libanon je medtem danes prepovedal vse dejavnosti iranske revolucionarne garde, njene pripadnike pa bo skušal izgnati iz države. Libanonska vlada je navedla, da bodo državljani Irana odslej za vstop v Libanon potrebovali vizum.

Vlada je sicer kmalu po napadu Hezbolaha na Izrael v začetku tedna uvedla prepoved vojaških dejavnosti gibanja, češ da so te nezakonite. Od Hezbolaha je ob tem zahtevala predajo vsega orožja državi.

17.43 Združeno kraljestvo v Katar pošilja štiri dodatna bojna letala

Združeno kraljestvo bo v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu v Katar poslalo štiri dodatna vojaška letala Typhoon, je danes napovedal britanski premier Keir Starmer. 

Bojna letala se bodo pridružila obstoječi britanski letalski floti v tej zalivski državi, sicer ključnemu dobavitelju energije Združenem kraljestvu. Po navedbah Starmerja bodo s tem okrepili svoje obrambne operacije v Katarju in po vsej regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na današnji novinarski konferenci je premier potrdil tudi, da bodo v petek na Cipru pristali helikopterji, ki imajo zmogljivost sestrelitve dronov. Na sredozemski otok so poslali tudi nekaj dodatnih plovil, navaja španska tiskovna agencija EFE.

Po poročanju britanskega BBC pa je Starmer dejal, da je dolgoletno britansko stališče dogovorjena rešitev z Iranom, pri kateri se Teheran odpove jedrskim ambicijam, kar je tudi razlog, zakaj se ni Združeno kraljestvo pridružilo začetnim napadom.

Starmer pri tej odločitvi vztraja, vendar pravi, da se je zadeva spremenila po iranskih napadih na države v regiji, njihova prioriteta pa je zaščita britanskih državljanov. Zaradi tega je Združeno kraljestvo že "dolgo pred" začetkom ameriško-izraelskih napadov na Iran začelo v regijo pošiljati vojaške okrepitve,.

17.29 Američani objavili posnetke zračnih napadov na iranska letala

Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je objavilo posnetke ameriških zračnih napadov na iranska letala. Videoposnetki prikazujejo napade na zaklonišča za letala in letala na letalskih bazah v Iranu.

"Sposobnost iranskega režima, da ogroža ameriške sile in regionalne partnerje, hitro slabi, medtem ko se ameriška bojna moč še naprej povečuje," je sporočil CENTCOM.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na včerajšnji novinarski konferenci naznanil, da bodo ZDA v nekaj dneh imele popoln in nesporen nadzor nad iranskim zračnim prostorom. Dejal je, da Iran "ne more prenesti" ameriške vojaške moči in da njegove zmogljivosti "izginjajo iz ure v uro".

15.28 Francija ameriškim letalom za podporo dovolila uporabo vojaške baze

Francija je ameriškim vojaškim letalom za podporo dovolila začasno uporabo letalske baze Istres na jugovzhodu države, je danes sporočil generalštab francoske vojske. 

"Ameriška letala, ki zagotavljajo operativno podporo (ne bojna letala), so bila sprejeta v letalski bazi Istres v Franciji," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil generalštab.

Kot je dodal, je Francija zahtevala, da ta letala "nikakor ne sodelujejo v operacijah pod vodstvom ZDA v Iranu, temveč se uporabljajo izključno za podporo obrambi naših partnerjev v regiji".

Francoska obrambna ministrica Catherine Vautrin je ob tem dejala, da je "letalo za polnjenje goriva bencinska črpalka, ne lovsko letalo". "Gre očitno za zmogljivost oskrbe z gorivom, to je edino dovoljenje, ki ga je dal predsednik," je dejala, poroča AFP.

Ob začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran v soboto je Francija, kot je dejal predsednik Emmanuel Macron, zavzela "strogo obrambno" držo.

V iranskem napadu je bilo v nedeljo zadeto francosko mornariško oporišče v Združenih arabskih emiratih. Macron je v odzivu napovedal okrepitev obrambne podpore državam, s katerimi imajo sklenjene ustrezne sporazume.

Francijo zavezujejo obrambni sporazumi s Katarjem, Kuvajtom in Emirati, pa tudi "močne zaveze z Jordanijo in Irakom", ki so bili vsi tarča iranskih napadov, je pojasnil Macron.

Potem ko je bilo v ponedeljek tarča napada z dronom iranske izdelave britansko letalsko oporišče Akrotiri na Cipru, je Macron v torek napovedal, da bo Francija okrepila svojo vojaško prisotnost v Sredozemlju in tja napotila svojo edino letalonosilko Charles de Gaulle, vojaška letala in fregate.

Poudaril je tudi, da Francija ne odobrava vojaških operacij ZDA in Izraela v Iranu, ker potekajo zunaj okvirov mednarodnega prava. Za eskalacijo razmer je sicer primarno okrivil Iran.

15.14 Libanon bo prepovedal dejavnosti iranske revolucionarne garde v državi

Libanon bo prepovedal vse dejavnosti iranske revolucionarne garde, njene pripadnike pa bo skušal izgnati iz države, je danes sporočila libanonska vlada. Dodala je, da bodo državljani Irana od zdaj naprej za vstop v Libanon potrebovali vizum.

Kot je pojasnil minister za informacije Paul Morcos, se je vlada odločila preprečiti vse dejavnosti, ki bi jih člani iranske revolucionarne garde lahko izvajali z ozemlja Libanona. Prav tako namerava vlada pristojnim organom naročiti, naj pripadnike garde pridržijo, da bi jih nato izgnali iz države.

Morcos je še dodal, da bodo Iranci od tdaj naprej za vstop v Libanon potrebovali vizume, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.04 Fajon: Storiti je treba vse za preprečitev nadaljnje eskalacije na Bližnjem vzhodu

Storiti je treba vse, da bi preprečili nadaljnjo zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu, je po današnjem videokonferenčnem srečanju ministrov članic EU in zalivskih držav dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Ministri so v skupni izjavi Iran pozvali, naj takoj ustavi napade na države v Perzijskem zalivu.

"Zdaj moramo storiti vse, kar je v naši moči, da preprečimo nadaljnjo eskalacijo. Ta ni niti v interesu Zaliva niti Evropske unije," je povedala Fajon. Poudarila je, da je mogoče trajno varnost zagotoviti le po diplomatski poti oziroma za pogajalsko mizo.

"Eskalacija ni niti v interesu Zaliva niti EU," je povedala Tanja Fajon. Foto: STA Znova je obsodila ameriško-izraelske napade na Iran kot "nesprejemljive kršitve mednarodnega prava". Ostro pa je obsodila tudi iranske povračilne napade v regiji, zlasti neupravičene in neselektivne napade na civilne tarče.

"Vsaka uporaba sile mora biti v skladu z mednarodnim pravom, z Ustanovno listino Združenih narodov. In to velja za vsakogar kjerkoli," je dejala ministrica. Dodala je, da Slovenija prijateljskim državam v Perzijskem zalivu, ki so tarča iranskih raket, stoji ob strani.

13.45 Nova grožnja Irana državam članicam Evropske unije

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaei je za špansko televizijo TVE povedal, da bodo države Evropske unije "prej ali slej plačale ceno", če bodo molčale o ameriških in izraelskih napadih na Iran.

13.30 Iran nad kurdske skupine v Iraku in z novim valom napadov na Izrael 

Iranske sile so sprožile operacijo proti kurdskim skupinam v njihovi polavtonomni regiji na severu Iraka, medtem ko je Iran hkrati sprožil svoj 19. val raketnih in brezpilotnih napadov na Izrael in ameriške cilje na Bližnjem vzhodu.

Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je potrdilo, da so napadli baze separatističnih skupin, ki so, kot trdi Teheran, nameravale v Iran vstopiti prek zahodne meje. Te skupine naj bi v objavi državnih medijev utrpele velike izgube.

12.50 Kremelj: Iran ni zaprosil Rusije za vojaško pomoč

Teheran od začeta ameriških in izraelskih napadov na Iran ni zaprosil Rusije za vojaško pomoč, je danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Iran je sicer tesen zaveznik Rusije in Moskvi dobavlja tudi drone šahed, ki jih ruske sile uporabljajo v vojni v Ukrajini.

"Glede na trenutne razmere ni bilo nobenih prošenj Irana," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass na novinarsko vprašanje, ali namerava Rusija Iranu poleg politične podpore nuditi tudi vojaško pomoč, odgovoril Peskov.

"Glede na trenutne razmere ni bilo nobenih prošenj Irana," je dejal Dimitrij Peskov. Foto: Reuters

Izrael in ZDA sta v soboto začela napade na Iran, v katerih so bili ubiti številni visoki predstavniki oblasti, med njimi tudi vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Teheran je nato sprožil povračilne napade na Izrael ter ameriška oporišča in druge cilje v zalivskih državah, spopadi pa se nadaljujejo tudi danes.

Rusija je že kmalu po začetku konflikta obsodila ameriško-izraelske napade na Iran kot nevarno pustolovščino, ki bi lahko v regiji privedla do katastrofe. Prav tako je pozvala k prekinitvi ognja v regiji in obsodila uboj Hameneja.

12.26 Zunanji ministri EU s kolegi iz zalivskih držav o podpori pri soočanju z iranskimi napadi

Zunanji ministri članic EU danes s kolegi iz zalivskih držav razpravljajo o podpori Unije državam v regiji pri soočanju z napadi Irana, ki jih je ta sprožil v odziv na sobotne ameriško-izraelske napade. Kot je povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas, jim trenutno pomagajo predvsem pri zaščiti civilistov.

"Iran skuša vojno čim bolj razširiti, da bi sejal kaos. Pozivamo k stabilnosti in preučujemo, kaj lahko storimo skupaj glede tega," je pred neformalnim videokonferenčnim srečanjem zunanjih ministrov EU in Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) povedala Kallas.

Pojasnila je, da EU trenutno šesterico zalivskih držav, ki so tarča iranskih napadov, podpira predvsem pri zaščiti civilistov. Danes bodo govorili o tem, kakšne so njihove potrebe in kaj lahko še stori Unija.

Poleg tega bodo razpravljali o tem, kako lahko Ukrajina pomaga državam v Perzijskem zalivu pri zaščiti pred droni, saj je v vojni z Rusijo razvila ustrezno obrambno infrastrukturo, je še povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Unije.

Obenem je posvarila, da vojna na Bližnjem vzhodu vpliva na vojno v Ukrajini, saj so zdaj zmogljivosti, ki jih za obrambo pred rusko agresijo potrebuje Kijev, potrebne tudi na Bližnjem vzhodu. Kot primer je izpostavila zmogljivosti zračne obrambe.

Kallas je pred videokonferenco z ministri članic EU, Bahrajna, Katarja, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov poudarila tudi pomen varnosti plovbe v regiji, predvsem prek Hormuške ožine. V regiji delujeta tudi dve evropski operaciji za zagotavljanje varnosti plovbe, je pojasnila.

Glede nesoglasij držav članic Unije v povezavi s podporo ameriško-izraelskim napadom na Iran – ta so se najbolj izrazila v odnosih med Nemčijo in Španijo – pa je dejala, da med članicami vlada solidarnost.

Zunanji ministri EU, med njimi ministrica Tanja Fajon, so se na izrednem videokonferenčnem zasedanju, namenjenem usklajevanju odziva na dogajanje na Bližnjem vzhodu, sestali že v nedeljo. Sprejeli so skupno izjavo, v kateri so pozvali k maksimalni zadržanosti, zaščiti civilistov in spoštovanju mednarodnega prava.

12.09 Ciper: V britanskem oporišču se je zgodil nov varnostni incident

Ciprske oblasti so sporočile, da je bil sprožen alarm zaradi varnostne grožnje v vasi Akrotiri, blizu britanskega vojaškega oporišča RAF. Kasneje so dodali, da je bil alarm preklican. 

Po navedbah ciprskega uradnika so prebivalce Cipra opozorili, naj preventivno ostanejo v zaprtih prostorih.

Britanski obrambni minister John Healey je trenutno na Cipru, da bi zmanjšal napetosti s ciprskimi oblastmi.

11.59 Iran: Napadli smo ameriški tanker v Perzijskem zalivu

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da je napadla ameriški tanker v Perzijskem zalivu. V izjavi, ki jo je objavila državna tiskovna agencija IRNA, je bilo navedeno, da so iranske pomorske sile "uspešno zadele ameriški tanker".

Podrobnejše informacije o napadu še niso bile objavljene.

11.56 Evropske države pošiljajo vojne ladje na Ciper

Italija, Španija, Francija in Nizozemska bodo v prihodnjih dneh na Ciper poslale pomorske sile, da bi zaščitile otok, je v parlamentu povedal italijanski obrambni minister Guido Crosetto.

Špansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo Madrid poslal fregato. Tudi Grčija in Francija sta napovedali, da bosta na otok poslali vojaška sredstva, potem ko je bilo v ponedeljek letalsko oporišče na Cipru tarča napada z brezpilotnim letalom.

Italija bo zalivskim državam, ki so tarča iranskih napadov, poslala sisteme zračne obrambe, je danes sporočila italijanska premierka Giorgia Meloni. 

10.32 Konflikt se širi: Iran napadel letališče v Azerbajdžanu 

Iranska vojska je izstrelila tri iranske brezpilotne letalnike na letališče Razi v azerbajdžanskem Nahčivanu blizu meje z Iranom. Po prvih poročilih je en dron zadel potniški terminal. Azerbajdžan je do zdaj v konfliktu med Iranom in ZDA poskušal ostati nevtralen, soočal pa naj bi se s pritiski, da bi ameriški vojski omogočil izvajanje logističnih operacij na svojem ozemlju.

Novice Konflikt se širi: Iran napadel letališče v Azerbajdžanu #video

10.27 Eksplozije v Dohi, Manami, Izraelu 

Po zadnjih informacijah poročajo o eksplozijah v Dohi, glavnem mestu Katarja, kjer so že včeraj začeli evakuirati prebivalce v bližini. Eksplozije so odjeknile tudi v prestolnici Bahrajna, Manami, Izraelska vojska (IDF) pa je danes zjutraj sporočila, da so se obrambni sistemi aktivirali, potem ko je bil zaznan nov val raket, izstreljenih iz Irana.

🚨🇶🇦 Visual confirmation of an Impact in Al Udeid air base in Doha, Qatar.pic.twitter.com/UMTSdm9AVG

— Jackson Hinkle 🇺🇸 (@jacksonhinklle) March 5, 2026

9.25 Iran trdi, da ni izstrelil rakete proti Turčiji

Iranski generalštab oboroženih sil je danes zavrnil obtožbe, da so proti Turčiji izstrelili raketo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Raketo, izstreljeno iz Irana, so v sredo prestregli sistemi zračne obrambe zveze Nato, ko je proti zračnemu prostoru Turčije letela skozi Irak in Sirijo.

Oborožene sile Irana spoštujejo suverenost sosednje in prijateljske države Turčije ter zanikajo kakršnokoli izstrelitev raket proti ozemlju te države, je sporočil iranski generalštab oboroženih sil.

Sistemi zračne obrambe zveze Nato so v sredo uničili raketo, izstreljeno iz Irana, ki je proti zračnemu prostoru Turčije letela skozi Irak in Sirijo. Turčija je po incidentu posvarila Teheran pred kakršnimikoli koraki, ki bi lahko vodili v stopnjevanje vojne. Izstrelitev rakete je obsodil tudi Nato, katerega članica je Turčija. Turški uradnik je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da Turčija ni bila tarča prestrežene rakete. Dodal je, da je bil cilj verjetno oporišče v grškem delu Cipra, a da je raketa zašla s poti.

8.30 Iranska revolucionarna garda zadela ameriški tanker

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da je njihova mornarica danes zjutraj na severu Perzijskega zaliva zadela ameriški tanker.

"Vojaške in trgovske ladje Združenih držav Amerike, Izraela in evropskih držav, ki jih podpirajo, ne bodo mogle prečkati območja. Če jih bomo opazili, bodo zagotovo zadete," je v pisni izjavi sporočila IRGC. Dodala je, da je Iran že prej opozoril, da ima v času vojne pravico nadzorovati prehod skozi Hormuško ožino, še poroča iranska tiskovna agencija Tasnim.

8.15 Iranski minister posvaril ZDA: Zapomnite si moje besede

"Zapomnite si moje besede: ZDA bodo to potezo grenko obžalovale," je po potopitvi iranske fregate IRIS Dena ob obali Šrilanke dejal iranski zunanji minister Abas Aragči.  

V objavi na X je zapisal, da gre za zločin na morju in da so fregato, ki je bila s skoraj 130 mornarji na krovu gostja indijske mornarice, brez opozorila zadeli v mednarodnih vodah.

The U.S. has perpetrated an atrocity at sea, 2,000 miles away from Iran's shores.

Frigate Dena, a guest of India's Navy carrying almost 130 sailors, was struck in international waters without warning.

Mark my words: The U.S. will come to bitterly regret precedent it has set. pic.twitter.com/cxYiI9BLUk

— Seyed Abbas Araghchi (@araghchi) March 5, 2026

8.00 Avstralija na Bližnji vzhod poslala dve vojaški letali

Avstralski premier Anthony Albanese je sporočil, da Avstralija na Bližnji vzhod pošilja vojaška sredstva kot del načrta za nepredvidene razmere. Ker se konflikt širi po vsej regiji, oblasti pripravljajo ukrepe za pomoč desettisočim avstralskim državljanom in stalnim prebivalcem.

Medtem ko vlada poziva Avstralce, naj za vrnitev domov uporabijo komercialne polete, je ministrstvo za obrambo v okviru konzularne pomoči začelo operacijo Beech. Kot previdnostni ukrep so napotili težko transportno letalo C-17A Globemaster in večnamensko letalo tanker KC-30A Kraljevih avstralskih zračnih sil.

Vlada zaradi varnosti nadaljnjih podrobnosti ni objavila. Ocenjuje se, da je samo v Združenih arabskih emiratih obtičalo približno 24 tisoč Avstralcev.

Nova Zelandija je prav tako napovedala, da bo poslala dve vojaški letali za repatriacijo svojih državljanov iz regije.

7.45 Iran z novim valom raket in dronov nad cilje v Izraelu in regiji

Izraelska vojska je potrdila, da so danes iz Irana nad državo priletele rakete in da je bila zračna obramba na delu. Med tarčami sta bila tako Jeruzalem kot Tel Aviv. O žrtvah ne poročajo, dosedanji napadi so sicer v Izraelu zahtevali deset življenj.

Tri manevrirne rakete in štiri brezpilotne letalnike, izstreljene iz Irana, je prestregla zračna obramba Savdske Arabije, napade pa so iranske sile izvedle tudi na kurdske oborožene skupine v sosednjem Iraku, kjer Kurdistan gosti tudi ameriške vojake.

Medtem je britanska pomorska trgovinska agencija (UKMTO) poročala o eksploziji v bližini tankerja, ki je plul okoli 30 navtičnih milj oziroma dobrih 55 kilometrov jugovzhodno od obale Kuvajta, kjer je bilo v iranskih napadih v šestih dneh ubitih šest pripadnikov ameriških sil, dva druga vojaka in otrok.

Po navedbah agencije je v morju opazen naftni madež, ladjo, na kateri požarov niso zaznali, pa je zalila voda. Posadka je na varnem in v dobrem stanju. Preden je odjeknila eksplozija, naj bi v bližini ladje opazili manjše plovilo, navaja britanski BBC.

7.20 Obsežna evakuacija v Katarju, odmevajo eksplozije

Po navedbah katarskega ministrstva za notranje zadeve je Katar začel evakuacijo prebivalcev, ki živijo v bližini ameriškega veleposlaništva v Dohi. Gre za začasni previdnostni ukrep, so navedli. "Zagotovili smo jim ustrezno nastanitev kot del potrebnih preventivnih ukrepov," so pri ministrstvu objavili na omrežju X.

Foto: X/@MOI_QatarEn

Odločitev so sprejeli po napadih dronov na ameriška veleposlaništva v Savdski Arabiji in Kuvajtu ter na ameriški konzulat v Dubaju v tem tednu. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so ta teden izdali opozorilo ameriškim državljanom, naj nemudoma zapustijo Bližnji vzhod, čeprav so veliko poletov iz regije odpovedali ali začasno ustavili. Ameriška vlada še naprej poskuša rezervirati čarterske polete za ameriške državljane v Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo in Jordanijo ter poskuša pomagati ljudem, ki so obtičali drugje. Od 28. februarja se je z Bližnjega vzhoda vrnilo približno 17.500 ameriških državljanov.

Qatar’s Interior Ministry says it is temporarily evacuating residents living near the U.S. Embassy in Doha as a precautionary measure.

— ILRedAlert (@ILRedAlert) March 5, 2026

7.15 Bejrut gori, Teheran grozi: Ciljali bomo jedrski objekt v Izraelu 

Izraelska vojska je sporočila, da je sprožila nov obsežen val napadov na iransko državno infrastrukturo po Teheranu. Po njihovih navedbah so napadli cilje Hezbolaha v Bejrutu. V libanonski prestolnici se je slišala glasna eksplozija.

Teheran napoveduje napad na jedrski objekt v Izraelu.

7.10 Sporočilo Izraelcev: Na poti, da izpišemo zgodovino 

Zgodaj zjutraj so izraelske obrambne sile (IDF) objavile videoposnetek vojaškega letala s sporočilom: "Na poti, da izpišemo zgodovino." 

On our way to make history ✈️ pic.twitter.com/SoTAorwyrh

— Israel Defense Forces (@IDF) March 5, 2026

6.50 Vlada potrdila razširjen seznam držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov

Vlada je na sredini dopisni seji potrdila spremembo sklepa v zvezi s pomočjo slovenskim državljanom, ki so v državah, kjer so krizne razmere.

6.30 Na brniškem letališču pristali še dve letali z evakuiranimi Slovenci iz Dubaja

Na brniškem letališču sta v zgodnjih jutranjih urah pristali še dve letali, ki sta iz Dubaja v domovino prepeljali evakuirane Slovence.

Podrobnosti preberite v spodnjem prispevku:

Novice Na brniškem letališču pristalo četrto letalo z evakuiranimi Slovenci, načrtovani so še štirje leti

6.10 Kurdi začeli kopensko ofenzivo proti Iranu 

Na tisoče iraških Kurdov je začelo veliko kopensko ofenzivo proti Iranu, je za Fox News povedal ameriški uradnik. Pri oborožitvi naj bi jim pomagale Združene države Amerike. Po informacijah tiskovne agencije Associated Press je bil del sil že pred tem nameščen blizu iranske meje.

🚨 BREAKING: THOUSANDS of Iraqi Kurdish fighters just LAUNCHED a full ground offensive into Iran—crossing the border to hit the regime hard! US officials confirm to Fox News. The mullahs' nightmare is here. Regime change incoming? 💥🇮🇶🇮🇷 #IranWar #Kurds #Breaking pic.twitter.com/WHPU8sSuX6

— Patriot Forge USA 🇺🇸 (@PatriotForgeUSA) March 4, 2026

Predstavnik Kurdske svobodne stranke (PAK) Khalil Nadiri je dejal, da so borce premestili v provinco Sulajmanija, kjer so bili v pripravljenosti. Iz vrst organizacije Komala pravijo, da so njihove enote pripravljene na delovanje v od sedmih do desetih dneh. 

Kurdi so ena največjih etničnih skupin brez lastne države, pomembne skupnosti pa živijo v Turčiji, Siriji, Iraku in Iranu. Kurdske opozicijske skupine, ki nasprotujejo oblasti v Teheranu, že dolgo delujejo v zahodnem Iranu. Morebitna vpletenost kurdskih sil v širši konflikt bi lahko pomenila prvo resno obsežno kopensko intervencijo, ki bi dodatno destabilizirala že tako občutljivo regijo.

6.00 Notranji ministri EU o vplivu vojne na Bližnjem vzhodu na varnost v Uniji

Notranji ministri EU bodo danes v Bruslju razpravljali o vplivu zadnjega dogajanja na Bližnjem vzhodu na notranjo varnost v Uniji in migracijah. V petek se bodo sestali še ministri za pravosodje, ki se jim bosta pridružila tudi sodnika Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) iz Slovenije in Francije, proti katerima so ZDA uvedle sankcije.

Ministri za notranje zadeve članic EU bodo ob kosilu razpravljali o vplivu geopolitičnih razmer na notranjo varnost v Uniji, pri čemer se bodo po napovedih osredotočili na dogajanje na Bližnjem vzhodu, predvsem pa na Sirijo in Iran. O tem bodo govorili, medtem ko se v regiji po sobotnih izraelsko-ameriških napadih na Iran, ki je sprožil povračilne napade na Izrael in več zalivskih držav, nadaljujejo spopadi.

Iz Evropske komisije so v začetku tedna napovedali, da bodo še naprej pozorni na tveganja za notranjo varnost in morebitne spremembe v migracijskih tokovih, povezane z vojno na Bližnjem vzhodu. Evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner, ki se bo danes pridružil ministrom, je pojasnil, da niso zaznali znakov množičnih migracij iz Irana.

EU je sicer po komisarjevih besedah pripravljena na morebitno migracijsko krizo, saj pakt o migracijah in azilu vključuje poseben krizni mehanizem za podporo najbolj prizadetim državam.

Priprave na izvajanje pakta, ki se bo v celoti začel uporabljati sredi junija, bodo sicer ena od osrednjih tem današnjega ministrskega zasedanja, na katerem bo Slovenijo zastopala stalna predstavnica pri EU Metka Ipavic.

V petek pa se bodo sestali še ministri članic EU, pristojni za pravosodje, ki bodo med drugim na pobudo Slovenije in Francije razpravljali o lani poleti uvedenih ameriških sankcijah proti sodnikoma ICC Beti Hohler in Nicolasu Guillouju. Kot so pojasnili viri pri EU, bosta sodnika iz Slovenije in Francije ministrom predstavila težave, s katerimi se zaradi sankcij ZDA spoprijemata v vsakdanjem življenju.

Hohler je pretekli mesec v razpravi na odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve pojasnila, da imajo sankcije največji učinek na področjih finančnih transakcij in uporabe digitalne tehnologije. Menila je, da ima Evropska komisija poleg akta, namenjenega zaščiti državljanov EU pred ukrepi tretjih držav, na razpolago tudi druge ukrepe, s katerimi bi lahko zagotovila podporo sankcioniranim sodnikom iz članic EU.

Ministri za pravosodje, med njimi slovenska ministrica Andrej Kokalj, bodo sicer v petek razpravljali še o boju proti nekaznovanosti zločinov, povezanih z ruskim napadom na Ukrajino, ter izvajanju Listine EU o temeljnih pravicah.

5.50 Ameriški senat po pričakovanju zavrnil resolucijo o vojni proti Iranu

Ameriški senat je v sredo po pričakovanjih s 53 glasovi proti 47 zavrnil predlog resolucije, ki bi od vlade predsednika ZDA Donalda Trumpa zahtevala zaustavitev vojne proti Iranu, dokler ne dobi odobritve kongresa. Podoben simboličen ukrep bo poskusil sprejeti tudi predstavniški dom kongresa.

Resolucijo o vojnih pooblastilih sta predlagala demokrat Tim Kaine in republikanec Rand Paul, ki je edini od svojih strankarskih kolegov glasoval za. Republikancem pa se je v nasprotovanju resoluciji pridružil demokrat John Fetterman. Propad kongresne resolucije praktično pomeni, da je Trump dobil zeleno luč za nadaljevanje vojne, poroča televizija CBS.

Senatorji obeh strank so izrazili svoje mnenje o vojni, kar jim lahko pomaga ali škodi na volitvah letos novembra – odvisno od razvoja dogodkov. Vojna med Američani trenutno nima večinske podpore, vendar pa ji po anketah televizije Fox in Politica nasprotuje le okrog polovica vprašanih. Američani sicer v času vojaških spopadov tradicionalno, vsaj uvodom, podprejo svoje predsednike.

Ena od republikank, na katero so demokrati računali, da bo morda podprla resolucijo, Susan Collins je po glasovanju izjavila, da ZDA ne morejo prenašati jedrsko oboroženega Irana, čeprav je Trumpova vlada od skupnih napadov z Izraelom na Iran lani poleti trdila, da je iranski jedrski program uničila, poroča televizija ABC.

"Prizadevanje iranskega režima za jedrske zmogljivosti, razvoj balističnih raket in podpora terorističnim skupinam predstavljajo resno in dolgotrajno grožnjo nacionalni varnosti ZDA ter naših zaveznikov," je izjavila senatorka.

V predstavniškem domu kongresa sta podobno resolucijo predlagala demokrat Ro Khana in republikanec Tom Massie, ki je po senatnem glasovanju izjavil, da če kongres želi vojno, potem naj predsednik predstavniškega doma Mike Johnson dovoli glasovanje za njeno razglasitev, navaja ABC.

Tudi če bo predstavniški dom resolucijo izglasoval, bo, po senatni zavrnitvi, šlo le za simboličen izraz mnenj poslancev.

Trendi Kdo je lepa iranska princesa, ki živi razkošno življenje v New Yorku?

Novice Irak prizadel popoln izpad električne energije

Novice Na Brniku pristali letali z evakuiranimi Slovenci

Novice Iransko fregato v Indijskem oceanu potopila ameriška podmornica #video