Nedelja, 7. 6. 2026, 21.38
1 mesec, 1 teden
Avstrijski dokumenti razkrivajo slovenske skrivnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,25
Libijski voditelj Moamer al Gadafi je leta 1991 podpiral neodvisnost Slovenije od Jugoslavije.
Avstrija je leta 1991 sistematično spremljala stališča drugih držav glede razpada Jugoslavije in naročila svojim veleposlanikom po svetu, naj nemudoma poročajo o vsakem novem razvoju dogodkov v njihovih državah gostiteljicah.
Posledično so na Dunaj skoraj vsak dan prihajale diplomatske depeše o Jugoslaviji z vsega sveta. Datoteke Avstrijskega državnega arhiva (Österreichische Staatsarchiv) na Dunaju so polne teh depeš, na družbenem omrežju X piše Michael Martens, dopisnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) iz Jugovzhodne Evrope.
Gadafi naklonjen neodvisnosti Slovenije in Hrvaške
Avstrijski veleposlanik v Libiji je tako julija 1991 poročal svojemu ministrstvu na Dunaju, da je Moamer al Gadafi jugoslovanskemu veleposlaniku (ki je bil iz Slovenije) povedal, da Libija podpira neodvisnost Slovenije in Hrvaške ter s tem razpad Jugoslavije.
Tripoli, July 1991. Austria’s ambassador to Libya reports to his ministry in Vienna that Muammar al-Gaddafi had told Yugoslavia’s ambassador (who was from Slovenia), that Libya supports the independence of Slovenia and Croatia, and this the dissolution of Yugoslavia. ⬇️ pic.twitter.com/FeC2y5J62F
— Michael Martens (@Andric1961) June 7, 2026
Po poročilu avstrijskega veleposlanika je Gadafi – zdaj ko je vedel, da je veleposlanik Jugoslavije v njegovi državi iz Slovenije – vprašal diplomata, koga dejansko zastopa – Jugoslavijo ali Slovenijo?
Gadafijevo vprašanje je bilo upravičeno, saj je jugoslovanska diplomacija poleti 1991 večinoma obstajala le kot lupina. Notranje gledano se je že zdavnaj razpadla na srbske, hrvaške, slovenske, bosanske in druge sestavne dele, piše Martens.
Slovenec Boris Frlec in nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher
Takratni jugoslovanski veleposlanik v Nemčiji, Slovenec Boris Frlec, je takšej primer. Formalno je bil v službi Jugoslavije, v resnici pa je že zastopal interese Republike Slovenije, katere diplomatski službi se je kmalu pridružil.
To kaže tudi interni nemški memorandum o pogovoru med Frlecem in nemškim zunanjim ministrom Hansom-Dietrichom Genscherjem v Genscherjevi zasebni rezidenci v Bonnu. Genscher je izrekel resne obtožbe na račun Jugoslavije in Jugoslovanske ljudske armade (JLA) – in Frlec se je z njim strinjal.
Jugoslavija naj bi užalila Gadafija
Nazaj k Libiji. Leta 1991 je avstrijski veleposlanik poročal o pogovoru svojega slovenskega kolega z Gadafijem: "Gadafi je nato izrazil sočutje do slovenske in hrvaške neodvisnosti. (…) Pot, ki jo je morala ubrati Evropa, je bila ravno nasprotna poti Arabcev."
Avstrijec je tudi napisal: "Gadafija je Jugoslavija v začetku leta 1991 užalila, saj ni bil povabljen na srečanje Gibanja neuvrščenih."
Glede svojega slovenskega (jugoslovanskega) kolega je zaključil, da je slednji izrecno pohvalil politiko Dunaja do Jugoslavije (ki se je usmerjala k priznanju Slovenije in Hrvaške ter poskušala spodbuditi sprva nejevoljno Nemčijo, da prevzame vodilno vlogo).
