Bolnišnice tik pred zlomom. Bo pomagala stroga karantena? #foto #video

Večina ameriških zveznih držav je prejšnji teden zabeležila manj novih bolnikov s covidom-19, čeprav je število okužb z novim koronavirusom naraslo na skupaj skoraj 1,5 milijona, število smrti zaradi covida-19 pa na skoraj 90.000. V New Yorku je število smrtnih primerov v nedeljo padlo na 106.

Newyorški guverner Andrew Cuomo je poročal, da je to najmanj v zadnjih sedmih tednih, čeprav je število okužb preseglo 351.000, zaradi covida-19 pa je po podatkih univerze Johns Hopkins doslej v državi New York umrlo skupaj 28.232 ljudi.

Države po ZDA počasi odpirajo svoje ekonomije in za zdaj še ne poročajo o večjih izbruhih novih okužb ali smrti. Le 13 zveznih držav je v preteklem tednu zabeležilo rast okužb glede na teden pred tem. Za 33 odstotkov so okužbe po podatkih projekta spremljanja covida-19 narasle v Tennesseeju, za 25 odstotkov v Louisiani, za 22 odstotkov v Teksasu, za 15 odstotkov pa v Michiganu.

Na nacionalni ravni je število novih primerov covida-19 pretekli teden padlo za osem odstotkov, največji padec sta zabeležili doslej najbolj prizadeti državi New York in New Jersey.

Ameriški Center za nadzor nad boleznimi (CDC) državam priporoča, naj se začnejo odpirati šele, ko bo število novih primerov covida-19 padalo najmanj 14 dni zapored. Za zdaj to merilo izpolnjuje le 13 od 50 zveznih držav ZDA.

Število novih primerov covida-19 je za 32 odstotkov padlo v prestolnici Washington, opazen padec pa so zabeležili tudi v Georgii, Kansasu in Missouriju, piše STA.

V Italiji, kjer so danes nadaljevali z omilitvijo ukrepov, ki so jih uvedli zaradi epidemije novega koronavirusa, so prvič od začetka marca v enem dnevu zabeležili manj kot sto mrtvih zaradi koronavirusne bolezni 19. Kot je sporočila italijanska civilna zaščita, je danes zaradi covida-19 umrlo 99 ljudi, še v nedeljo 145, piše STA.

Skupno število umrlih zaradi covida-19 v Italiji pa je od začetka epidemije v državi 20. februarja preseglo številko 32.000, saj je umrlo 32.007 ljudi.

Število aktivno okuženih z novim koronavirusom se je v zadnjih 24 urah v Italiji znižalo z 68.351 na 66.553. V italijanskih bolnišnicah je še 10.207 bolnikov s covidom-19. Število bolnikov na oddelkih intenzivne nege se je znižalo na 749. V samoizolaciji na domu je še 55.597 oseb. Število tistih, ki so okrevali po covidu-19, se je povečalo na 127.326.

V Lombardiji, žarišču italijanske epidemije novega koronavirusa, so v zadnjih 24 urah zabeležili 24 mrtvih zaradi covida-19, skupno 15.543. V deželi je trenutno z novim koronavirusom okuženih 27.073 ljudi. V bolnišnicah v Lombardiji je 4482 bolnikov s covidom-19, od tega 252 na oddelkih intenzivne nege, kar je trije bolniki manj kot dan prej, piše STA.

V Italiji so danes ponovno odprla vrata manjše trgovine, omilitve ukrepov veljajo tudi za gastronomijo in turizem. Restavracije, bari in frizerski saloni so vrata odprli dva tedna prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Italijanom je od danes dalje tudi ponovno dovoljeno, da obiščejo prijatelje ali gredo k maši. Zbiranja večjih skupin ljudi so še vedno prepovedana.

Med posameznimi deželami naj bi bila potovanja mogoča šele po 3. juniju. Po tem datumu naj bi bil vstop v Italijo dovoljen tudi tujcem, za katere od takrat naj ne bi več veljala obvezna 14-dnevna karantena, še piše STA.

Švedska, ki je bila zaradi manj strogih ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa deležna svetovne pozornosti, je aprila zabeležila 10.458 smrti, kar je največ v mesecu dni v zadnjih skoraj 30 letih, kažejo danes objavljeni statistični podatki. Švedska za razliko od večine evropskih držav ni uvedla strogih omejitev gibanja.

"Vrniti se moramo v december 1993, ko je v enem samem mesecu umrlo več ljudi" kot aprila letos, je številke pospremil švedski statistik Tomas Johansson. O razlogih za vse smrti v mesecu aprilu ne poročajo.

Glede na prve podatke število smrtih primerov upada od konca aprila. To velja tudi za prestolnico Stockholm, ki je bila žarišče epidemije novega koronavirusa na Švedskem. V prestolnici so največ smrtnih primerov zabeležili v začetku aprila.

Na Švedskem s približno 10,3 milijona prebivalci so pristojne oblasti vztrajale, da je najboljši pristop načelo odgovornosti. Šole na Švedskem so tako ostale odprte za vse, ki so mlajši od 16 let. Prav tako so ostali odprti kavarne, bari, restavracije in podjetja. So pa ljudi pozivali, naj upoštevajo pravila družbenega distanciranja.

Na Švedskem so doslej potrdili 30.377 primerov okužb z novim koronavirusom in 3698 smrti zaradi koronavirusne bolezni 19. To je bistveno več v primerjavi s sosednjimi državami, ki so uvedle strožje ukrepe kot Švedska, poroča STA.

V Rusiji so zaskrbljeni zaradi skokovitega povečanja okužb z novim koronavirusom v Dagestanu. V zadnjem dnevu so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass zabeležili za 86 odstotkov več okužb. Ruski predsednik Vladimir Putin je že napovedal, da naj bi v regijo na severu Kavkaza napotili dodatno opremo, zdravstvene delavce ter teste.

"Razmere v republiki Dagestan so zapletene in seveda kličejo k dodatnim in nujnim ukrepom," je danes v Moskvi dejal ruski predsednik. Ob nagovoru prebivalcem regije je še sporočil, da vsa Rusija Dagestanu stoji ob strani.

V Dagestanu so doslej po uradnih podatkih potrdili 3.460 okužb z novim koronavirusom. Zaradi koronavirusne bolezni 19 je umrlo 29 ljudi. Regija naj bi bila na petem mestu po številu primerov okužb z novim koronavirusom v Rusiji. Pojavile so se tudi že kritike, da ruske oblasti ne navajajo pravega števila smrti in poskušajo zmanjšati obseg zdravstvene krize v Dagestanu.

Dagestanski minister za zdravje Džamaludin Gadžibragimov je namreč v soboto v pogovoru z lokalnim blogerjem dejal, da naj bi v tej revni regiji okužbo z novim koronavirusom in pljučnico potrdili pri 12.600 ljudeh, zaradi pljučnice pa naj bi umrlo 647 ljudi. Dodal je, da je v regiji zaradi novega koronavirusa ali pljučnice umrlo več kot 40 zdravnikov.

Ruske pristojne oblasti so na kritike, da prikrivajo dejansko število smrti zaradi koronavirusne bolezni 19, odgovorile, da med smrtne primere prištevajo samo tiste, ki so umrli neposredno zaradi tega.

Številni zdravstveni delavci v Dagestanu in tudi v drugih regijah so doslej opozarjali na pomanjkanje zaščitne opreme ter da v Dagestanu zdravniki umirajo bolj kot drugje v Rusiji, poroča STA.

Ameriško biotehnološko podjetje Moderna danes poroča o pozitivnih vmesnih rezultatih prve faze kliničnega testiranja njihovega cepiva proti novemu koronavirusu. Pri sodelujočih so namreč zaznali imunski odziv.

Cepivo mRNA-1273 je glede na prve rezultate pri osmih ljudeh, ki so ga prejeli, proizvedlo enako močan imunski odziv, kot ga je opaziti pri ljudeh, ki okrevajo po okužbi z novim koronavirusom.

Gre za vmesne rezultate prve faze testiranja, po kateri podjetje še ugotavlja, da se je cepivo v splošnem izkazalo za varno, sodelujoči v testiranju pa so ga dobro prenašali. V testiranju je sodelovalo vsega skupaj 45 ljudi. Razdeljeni so bili v tri skupine po 15 ljudi, izmed katerih je vsaka prejela drugačen odmerek cepiva. Končni rezultati prve faze še niso znani.

Po navedbah Moderne se bo kmalu začela druga faza testiranja, ki bo vključevala večje število ljudi. Začetek tretje faze, ki je tudi zadnja in najpomembnejša pri potrjevanju učinkovitosti cepiva, pa načrtujejo julija.

Nad testiranjem bedi ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), ameriška vlada pa je v razvoj kandidatnega cepiva podjetja Moderna vložila skoraj pol milijarde ameriških dolarjev.

Kot je danes še sporočilo podjetje, so ločeni testi na miših pokazali, da cepivo tudi preprečuje razmnoževanje virusa v pljučih, piše STA.

Kitajski predsednik Xi Jinping je danes znova zagotovil, da Peking od izbruha novega koronavirusa deluje pregledno in da je pravočasno delil informacije. Obljubil je dve milijardi dolarjev za boj Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) proti koronavirusu ter da bo Kitajska cepivo, če ga bo odkrila, delila s svetom, piše STA.

Kitajska je "vedno delovala odprto, pregledno in odgovorno" ter je pravočasno delila informacije o koronavirusu z WHO in drugimi državami, je poudaril Xi na letnem zasedanju skupščine WHO. Predvsem ZDA obtožujejo Peking, da ni takoj objavil izbruha virusa, ki da je nastal v kitajskem laboratoriju, ter da za njegovo zajezitev ni pravočasno ukrepal.

Xi je ponovil, da Peking podpira izvedbo celovite, na znanstveni podlagi utemeljene ocene globalnega odgovora na pandemijo bolezni covid-19, potem ko bo ta pod nadzorom. Podala naj bi povzetek izkušenj in pomagala pri izboljšanju pomanjkljivosti, je dejal v videonagovoru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skupščina naj bi na zasedanju, ki prvič poteka prek videokonference, razpravljala o predlogu resolucije, ki jo je vložila Evropska unija in ki poziva k "nepristranski, neodvisni in celoviti oceni" oziroma preiskavi mednarodnega odziva na pandemijo. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa je resolucijo podprlo okoli sto držav. Več držav, med njimi ZDA in Avstralija, sicer že več tednov pozivajo tudi k mednarodni preiskavi izvora koronavirusa na Kitajskem konec lanskega leta.

Xi je še napovedal, da bo Kitajska WHO za spopadanje z boleznijo covid-19 v prihodnjih dveh letih namenila dve milijardi ameriških dolarjev. Če bodo na Kitajskem odkrili cepivo proti bolezni, pa bo to postalo "javno dobro", je obljubil, še piše STA.

Ob posebnih epidemioloških ukrepih bodo danes na Hrvaškem spet odprli gledališča in kinematografe. Spet je mogoče tudi kopanje v bazenih, vrata pa so odprle tudi nekatere strokovne srednje šole. Dovoljeni so tudi obiski v domovih za starejše. Spet so zaživele tudi redne ladijske linije v domačem in mednarodnem prometu, poroča STA.

V gledališke in kinodvorane bodo obiskovalci lahko vstopili posamezno ob medsebojni razdalji najmanj 1,5 metra, pri čemer bodo morali prvi obiskovalci zasesti najbolj oddaljene sedeže od vhoda. Ob koncu predstave bodo morali prvi oditi tisti, ki so zadnji vstopili v dvorano, je na svoji spletni strani objavil hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ).

Priporočili so, da je treba natančno označiti sedeže, ki so na razdalji 1,5 metra, in v skladu s tem omejiti število obiskovalcev. V nekaterih kinodvoranah so izračunali, da bo lahko zaseden vsak tretji sedež v vsaki drugi vrsti. Za obiskovalce za zdaj še niso odprti kinematografi v nakupovalnih središčih.

Iz HZJZ so priporočili organizatorjem, naj umetniške izvedbe, kulturne programe in manifestacije organizirajo na prostem, če za to obstaja možnost. Na Hrvaškem zato poskušajo organizirati predvsem kinopredstave "drive-in".

Od danes bodo obiske omogočili tudi varovancem v domovih za starejše. Ob tem bodo veljali strogi epidemiološki ukrepi, ki predvidevajo obvezno uporabo zdravstvene zaščitne opreme in 15-minutni premor med vsakim obiskom. Opozorili so, da nevarnost okužbe še ni minila in da je treba zaščititi varovance domov za starejše, ki so najbolj ogrožena skupina.

V šole so se danes lahko vrnili dijaki srednjih strokovnih šol zaradi praktičnih vaj, ki so ključne za končanje njihove srednješolske izobrazbe. Ob okrepljenih higienskih ukrepih so spet začeli obratovati tudi bazeni. Obiskovalci morajo med kopanjem ohraniti fizično razdaljo 1,5 metra. Od ohranjanja medsebojne razdalje je odvisno tudi število ljudi, ki lahko vstopijo v bazenske prostore in se tam zadržujejo istočasno. Pred vstopom bodo tudi evidentirali vsakega posameznega obiskovalca, poroča STA.

Hrvaški štab civilne zaščite je v nedeljo tudi odločil, da bodo od danes spet zaplule ladje v rednem domačem prometu, prav tako tudi nekatere ladijske linije v mednarodnem prometu, kot je na primer linija Zadar–Ancona.

Po Evropi se nadaljuje rahljanje ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Tako kot v Sloveniji se bodo v več državah začele odpirati šole oziroma jih bo začelo obiskovati še več otrok, ponekod pa se odpirajo restavracije in bari, pa tudi muzeji, poroča STA.

Restavracije in bari so lahko odprti tudi v Italiji, a so lastniki pretekli teden sporočili, da bodo številni gostinskih lokali ostali zaprti. Za to so se odločili zaradi strogih pravil za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki jih bodo morali upoštevati.

Pri naših zahodnih sosedih so svoja vrata spet odprli tudi frizerski saloni, trgovine na drobno, muzeji in knjižnice, po cerkvah pa bodo spet dovoljene maše. Bazilika svetega Petra v Vatikanu je spet odprla vrata tudi za turiste.

Frizerski saloni in muzeji se odpirajo tudi v Belgiji, kjer so v omejenem obsegu začeli izvajati pouk v šolah. Najprej so se tja vrnili dijaki zadnjih letnikov srednjih šol in zadnjih razredov osnovnih šol. Srednješolci so spet sedli v šolske klopi tudi v Grčiji, kjer so turistom spet na ogled atenska akropola in druga arheološka najdišča, poroča STA.

Dijaki zadnjih letnikov so v šole odšli tudi na Portugalskem, kjer so se odprli še bari, restavracije, muzeji in galerije. Restavracije in kavarne se odpirajo tudi v Severni Makedoniji in na Danskem. V tej državi so se osnovnošolcem v šolah pridružili tudi srednješolci, piše STA.

V obliki videokonference se bo danes začelo dvodnevno letno zasedanje skupščine Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki bo posvečeno pandemiji novega koronavirusa. O odgovoru na to zdravstveno krizo bo predvidoma spregovoril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Svoje stališče o pandemiji bodo predstavili tudi vodje delegacij posameznih držav, je razvidno iz programa skupščine, ki je objavljen na spletnih straneh WHO. Svetovna zdravstvena organizacija je bila tarča ostrih kritik na račun svojega odzivanja na dogajanje v zvezi z novim koronavirusom, zlasti iz ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je WHO med drugim očital, da je pomagal Kitajski prikriti bolezen ter da je prikrival razsežnost izbruha.

Tedros je v odzivu na kritike sporočil, da je WHO alarm sprožil zgodaj in večkrat. Poudaril je, da bo svet pandemijo novega koronavirusa lahko uspešno premagal le, če se bo poenotil in ponudil solidaren odgovor.

WHO je 30. januarja razglasil novi koronavirus za grožnjo svetovnemu javnemu zdravstvu, 11. marca pa je izbruh tega virusa razglasil za epidemijo. Organizacija je 31. decembra lani postala pozorna zaradi nenavadnih primerov pljučnice v kitajskem Wuhanu in je zahtevala pojasnila Kitajske. Na možnost prenosa s človeka na človeka je WHO prvič opozoril 5. januarja, poroča STA.