Nedelja, 22. 2. 2026, 4.00
1 mesec
Intervju ob 4. obletnici vojne v Ukrajini
Koordinator usposabljanj centra POTC Samo Selimović: Rusija je naredila strateški strel v koleno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,03
"Mislim, da je v tem kofliktu zelo jasno, kdo je žrtev in kdo je agresor," pravi Samo Selimović.
"Ukrajina je utrujena od vojne, Putin in Rusija pa doslej niso dosegli še nobenega od ciljev. Rusija je naredila strateški strel v koleno. Mislili so, da bodo Ukrajino podjarmili v treh dneh, medtem ko je dejanski izplen Rusije po štirih letih 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, za to pa je Rusija plačala visoko, visoko ceno. Da so v vojni štiri leta se v pogovoru z Ukrajinci izjemno čuti. Bolj ko greš proti vzhodu, bolj se čuti ta utrujenost. Minuli teden smo na usposabljanju imeli pripadnike civilne zaščite iz Odese, ki delujejo tudi v bolj vzhodnih regijah in so že skoraj desenzibilizirani za smrt in trpljenje. Med usposabljanjem so čez dan poročali o mrtvih, pri čemer so pripadniki, ki so bili na usposabljanju in so dnevno obkroženi s takšnimi informacijami, rekli: "aja, samo dva"," je povedal Samo Selimović, koordinator slovenskega nacionalnega medresorskega centra POTC, v katerem skrbijo za usposabljanje tako nacionalnega kot tujega osebja. Vse od začetka invazije na Ukrajino usposabljajo tudi osebje iz Ukrajine, minuli teden pa so prvič doslej iz solidarnosti usposabljanje zanje izvedli znotraj meja te države. Selimović je predstavil delo centra POTC, spregovoril pa tudi o tem, kako je delati z ljudmi, katerih življenje že štiri leta kroji vojna.
Samo Selimović je koordinator medresorskega centra za usposabljanje POTC (Peace Operation Training Centre). Center je leta 2019 ustanovila vlada Republike Slovenije, osebje centra pa je odgovorno za usposabljanje napotenega osebja ministrstva za obrambo, ministrstva za zunanje in evropske zadeve in ministrstva za notranje zadeve v mirovne operacije in misije. Ta tri ministrstva skupaj določajo slovensko politiko glede sodelovanja v mirovnih operacijah in misijah ter določajo potrebe po usposabljanjih tako nacionalnega kot tujega partnerskega in zavezniškega osebja.Selimovićeva naloga je, da kot vodja centra usklajuje potrebe po usposabljanjih pripadnikov Slovenske vojske, policije in drugih državnih uslužbencev za izvajanje mirovnih operacij in misij, pa tudi pripadnikov tujih držav glede na razpoložljiva sredstva.
Sicer pa v POTC delujejo štiri osebe, ki pripravljajo in razvijajo vedno nove, drugačne in po meri narejene programe usposabljanj, ki naslavljajo različne teme. Poleg odgovorne osebe iz POTC, ki je sodelovala pri nastanku in razvoju določenega programa usposabljanja, so v času, ko se usposabljanje izvaja na terenu, prisotni tudi predstavniki policije, Slovenske vojske ali predstavniki drugih resorjev, ki bodočim napotenim predajajo specifična znanja. Vodja usposabljanja je zadolžen, da najde ustrezne trenerje, predavatelje in drži pregled nad izvedbo in standardi celotnega usposabljanja.
Finančno podporo zagotavljajo podporna ministrstva, administrativno podporo pa zagotavlja Center za evropsko prihodnost (CEP), znotraj katerega je umeščen POTC.
Minuli teden ste prvič doslej ukrajinsko varnostno osebje usposabljali znotraj meja Ukrajine. Kako je potekalo usposabljanje, na kaj vse ste pripravljali ukrajinsko varnostno osebje?
Res je, POTC je bil z osebjem v preteklem tednu v Ukrajini. Tam smo bili osem dni in izvedli dve usposabljanji. Gre za usposabljanje na temo podnebnih sprememb in obvladovanj tveganj nesreč. To je usposabljanje, ki smo ga v POTC vsebinsko razvili na zahtevo ukrajinske civilne zaščite (ukrajinsko DSNS, angleško SESU (State Emergency Servise of Ukraine)) in je bilo namenjeno prav pripadnikom civilne zaščite oziroma strokovnjakom s področja preventive in pripravljanja na naravne nesreče. Usposabljali jih nismo le za odzivanje, temveč tudi za preprečevanje naravnih nesreč, obvladovanje tveganj, ki se izvajajo, preden pride do nesreče ali katastrofe.
"Da so v vojni štiri leta se izjemno čuti v pogovoru z Ukrajinci," pove Samo Selimović, ki je redno v stiku s prebivalci Ukrajine.
Konkretno to vključuje mehanizme zbiranja podatkov, kartiranja, napovedovanja in zgodnjega opozarjanja, preko katerih se urijo v ukrepanju in koordinaciji. V usposabljanje smo vključili tudi nekatere obstoječe evropske mehanizme kriznega upravljanja, ukrepe za zaščito civilnega prebivalstva in ocenjevanje tveganj v kompleksnih okoljih. In prav ukrajinsko okolje je trenutno še posebej kompleksno, saj vključuje aktualno vojno. To zelo spremeni razmere na terenu in kapacitete v službah, kot je civilna zaščita. In prav na tem področju smo mi delali. Krepili smo kapacitete ukrajinske civilne zaščite, da se na naravno nesrečo prej pripravijo, se nanjo učinkovito odzovejo in da lahko po nesreči tudi hitreje okrevajo.
Poraja se vprašanje, zakaj je to potrebno v času vojne. Vedeti moramo, da se Ukrajinci že sedaj pripravljajo, kolikor jim razmere to omogočajo, na obdobje po koncu vojne. Že zdaj je namreč jasno, da se bo Ukrajina po koncu vojne obrnila v smer evrointegracij in s tega vidika ta usposabljanja predstavljajo pomemben instrument za usklajevanje ukrajinskih sistemov odzivanja z mehanizmi za odzivanje EU. Ukrajina je namreč do sedaj imela kapacitete, ki so temeljile še na postsovjetskih modelih, in da se bodo preusmerili, so zelo jasno nakazali po letu 2014. Zato je zanje že zdaj pomembno, da se začenjajo pripravljati na usklajevanje z drugimi evropskimi podobnimi službami.
Usposabljanje na temo podnebnih sprememb in obvladovanj tveganj nesreč, ki ga je POTC izvedel v Ukrajini.
Konkretno na katere vrste naravnih nesreč pripravljate ukrajinske varnostne službe? Katere naravne nesreče so predvidene, bolj verjetne za Ukrajino?
Naše zadnje usposabljanje temelji na odzivanju in usklajevanju oziroma koordinaciji različnih služb. Pri sedanjih usposabljanjih smo največ delali na odzivih na požare, poplave in suše. Glede na ocene, kako bodo bodoče podnebne spremembe in učinki podnebnih sprememb vplivali na različne regije po Evropi, prej naštete nesreče predstavljajo največja tveganja, s katerimi se bo soočala Ukrajina. In mi želimo osebje pripraviti ne samo na dober odziv na naravne nesreče, temveč že na preprečevanje, obvladovanje tveganj. V varnostnih krogih se zadnje čase veliko omenja odpornost družb in ta usposabljanja so del tega.
Ukrajinsko družbo pripravljamo, da ne bo odporna samo proti vojaški nevarnosti, ampak tudi na druge kataklizme, nesreče, katastrofe. In eden od virov nevarnosti, ki se bo večal v bodočih desetletjih, ne samo v Evropi, ampak po celem svetu, so podnebne spremembe, ki bodo na različne regije vplivale zelo drugače. Če bo mogoče na severu otoplitev za samooskrbo severnih narodov prinesla pozitivne učinke, v drugih regijah Evrope ni tako. Ukrajina, ki ji rečemo tudi žitnica Evrope, bo pri tem še posebej izpostavljena.
"Ukrajinsko družbo pripravljamo, da ne bo odporna samo na vojaško nevarnost, ampak tudi na druge kataklizme, nesreče, katastrofe."
Kdo vse v okviru organizacije POTC usposablja ukrajinsko varnostno osebje? Od kod vse prihajajo t. i. trenerji, koliko jih je iz Slovenije?
POTC je slovenski medresorski nacionalni center, ki je primarno zadolžen za usposabljanje nacionalnega osebja. V zadnjem času pa tovrstni centri, ne samo v Sloveniji, pač pa tudi drugod po Evropi, del aktivnosti izvajamo tudi za druge. Odgovor na to, kdo usposablja osebje, je glede na državo lahko zelo različen. Slovenija je v tem pogledu majhna država, z majhnim medresorskim centrom, v katerem smo zaposleni vsebinski koordinatorji in organizatorji usposabljanj. To pomeni, da imamo trening menedžerje, ki pokrivajo različna, specifična področja, usposabljanja pa potem izvajajo naši trenerji, ki prihajajo iz vrst Slovenske vojske, policije in drugih slovenskih državnih organov, ki imajo relevantna znanja. V našem specifičnem primeru, ker pokrivamo tako nišne segmente, se zelo velikokrat zanašamo na strokovno pomoč in znanje partnerjev iz drugih držav. Tako je po različnih usposabljanjih odstotek našega nacionalnega osebja različen.
Pri konkretnem usposabljanju za Ukrajince, ki smo ga izvedli pretekli teden, je dve tretjini prisotnega osebja sicer bilo Slovencev, a smo se pri razvoju usposabljanja zanašali na znanje zaveznikov s Cipra, kjer imajo univerzo in službe z odličnimi izkušnjami na področju koordinacije civilno-kriznega odzivanja. Poleg njih in slovenskega nacionalnega osebja POTC so pri razvoju in izvedbi sodelovali še Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči Evropske komisije in Evropska akademija za varnost in obrambo.
Selimović je skoraj vedno tudi sam prisoten na terenu, torej na usposabljanjih.
Tudi na splošno smo na področju usposabljanj in pri napotitvah na mirovne operacije velikokrat soočeni s situacijo, da v Sloveniji enostavno ni zelo specifičnega znanja, predvsem pa izkušenj na področju dela v specifičnih kontekstih držav gostiteljic mirovnih operacij. To je delno tudi razlog, zakaj je država za pomoč ukrajinski civilni zaščiti angažirala POTC. Naš modus operandi je, da ne izvajamo rednih izobraževalnih programov, ampak vedno razvijamo vsebine, ki so prilagojene specifični ciljni skupini. Pri našem običajnem delu so te specifične ciljne skupine bodoči mirovniki, ki bodo napoteni na mirovne operacije OZN ali evropske misije Skupne zunanje in varnostne politike, izobražujemo tudi pripadnike operacij v podporo miru Afriške unije, v primeru Ukrajine pa je bil angažiran POTC, ker imamo veliko izkušenj in prakse z razvojem novih predmetnikov usposabljanj, ki jih potem izvajamo sami ali pa skupaj s partnerji iz drugih držav.
Zakaj ste se tokrat odločili za usposabljanje znotraj meja Ukrajine, katero območje v Ukrajini ste izbrali in zakaj prav to območje?
POTC ukrajinsko osebje usposablja že od leta 2022. Takoj po ruski invaziji Ukrajine se je v veliko državah spremenilo veliko prioritet na področju miru in varnosti. Za nas, ki delujemo na področju usposabljanj, je to pomenilo, da smo ukrajinsko osebje postavili na prioritetno mesto pri selekciji, koga izberemo za naša specializirana usposabljanja. Na začetku, torej predvsem leta 2022, smo sodelovali preko evropskih mehanizmov koordinacije, predvsem EUAM Ukraine, in od njih prejeli informacije, katera usposabljanja potrebujejo različne varnostne službe v Ukrajini. POTC je tako v prvih letih usposabljal predvsem policijo, pa tudi druge pripadnike za specifične teme, ki smo jih znali pokriti.
Ena od takih tem je bila zaščita civilistov, kar je bila leta 2022 in 2023 v Ukrajini še relevantna tema. Se pa situacija zelo hitro spreminja in danes temu ni več tako. Ne, ker v Ukrajini zaščita civilistov ne bi bila potrebna, temveč zato, ker imajo Ukrajinci na tem področju zdaj že toliko izkušenj, da bodo po koncu vojne njihove izkušnje dragocene tudi za usposabljanja naših pripadnikov. Tako smo mi že leta 2024 videli, da obstoječ nabor naših usposabljanj ne more več pomagati Ukrajincem, saj to niso več usposabljanja, ki jih oni potrebujejo. Zato smo se reorientirali v pripravo usposabljanj, za katere so zaprosili in prešli na bilateralno sodelovanje. To pomeni, da gre podpora Slovenije sedaj direktno Ukrajini. Posredovanje evropske misije v Ukrajini ni več potrebno, saj imamo že vzpostavljene direktne odnose.
V centru POTC za Ukrajince pripravijo po meri narejena usposabljanja.
In če se vrnem na vaše vprašanje. Ukrajinci so sedaj četrto leto v vojni in jim izjemno veliko predstavlja izkazana evropska pomoč. Hvaležni so za donirano opremo, za milijarde evropskih sredstev, za posojila, medtem pa je sam prihod v Ukrajino neke vrste sporočilo solidarnosti – "tukaj smo z vami" na terenu v Ukrajini. Pri prvih izvedbah usposabljanj je ukrajinska stran sama predlagala, da zaradi zagotavljanja varnosti ne začnemo usposabljanj na njihovem ozemlju, zato smo Ukrajince usposabljali v Sloveniji, imeli online usposabljanja, usposabljali smo jih na Poljskem - prav tako na temo naravnih nesreč, zdaj pa je sodelovanje dozorelo do te mere, da jim želimo pokazati, da smo z njimi, zato smo se tudi odpravili v Ukrajino in tam izvedli usposabljanje.
Natančne lokacije usposabljanja ne bi delil, bi pa rekel, da je usposabljanje potekalo v eni od bolj varnih regij in tako bo tudi v bodoče. Varnostna ocena Ukrajine namreč ni enotna po vsej državi in se glede na območje razlikuje. Nepredstavljivo drugače je, ali si na vzhodu, na območjih, ki so blizu fronte, ali si v Kijevu ali pa si v kateri od zahodnih regij, kjer je nevarnost napada veliko manjša, pa tudi ko nevarnost je, droni in balistične rakete potrebujejo več časa, da pridejo čez tako veliko ozemlje, kar pomeni, da je več tudi odzivnega časa za umik pred raketnimi napadi in napadi z brezpilotnimi sistemi. Pod črto lahko rečem, da je bilo za varnost osebja našega centra in druge trenerje v času usposabljanj v Ukrajini dobro poskrbljeno.
Je bila izvedba usposabljanja za naravne nesreče v vojnih razmerah še dodatno otežena?
Seveda smo pri organizaciji izvedbe na ukrajinskih tleh razmišljali tudi o varnosti, a kot sem rekel, Ukrajina je zelo velika država in razmere na zahodu, kjer smo bili mi, so precej drugačne kot na vzhodu države. Lahko rečem, da na zahodu v velikih mestih življenje vsaj približno teče dalje. V mestih, kjer ni uničena električna infrastruktura in ogrevalna infrastruktura, je življenje vsaj na zunaj približno primerljivo tistemu, ki so ga imeli prej. Seveda je veliko kolegov, svojcev ljudi iz varnih regij na fronti, kar pomeni, da so žrtve tudi iz teh regij, ampak vseeno je situacija na skrajnem zahodu neprimerljiva s situacijo na skrajnem vzhodu. Na zahodu so civilisti načeloma varni.
V pogovorih z ljudmi iz varnih zahodnih oblasti in vzhodnih oblasti, kjer je nevarnost večja, pa se da zaznati razlike. Utrujenost prebivalstva, pogledi ljudi na vprašanje zamrznitve konflikta, na vprašanje mirovnega dogovora, naklonjenost temu, koliko koncesij so pripravljeni dati zato, da se podpiše mirovni sporazum, pri vseh teh vprašanjih se pozna razlika, kako blizu so ljudje fronti.
"Pretekli teden smo v Ukrajini usposabljali tudi udeležence iz Kijeva, ki so bili pri nas prvič po dolgem času na toplem," je povedal Selimović.
Ali psihološko stanje osebja, ki jim ga je povzročila vojna, otežuje usposabljanja?
Lahko rečem, da se pozna. Pripadniki služb, ki jih mi usposabljamo, načeloma razumejo, na katerem področju delajo, da pri tovrstnem delu predte včasih pridejo zelo težke dileme in težke situacije, ampak ne glede na to, so tudi ti pripadniki samo ljudje. In to se začenja vse bolj poznati. Pred denimo dvema letoma nazaj je na enem od usposabljanj, ki smo ga organizirali v Sloveniji, udeleženka iz Ukrajine zapustila usposabljanje po dveh dneh, saj je na fronti umrl njen mož.
Pretekli teden smo v Ukrajini usposabljali tudi ljudi, ki so prišli iz vzhodnih delov, kjer so razmere najhujše, imeli smo tudi udeležence iz Kijeva, ki so bili pri nas prvič po dolgem času na toplem. Vedeti moramo, da je bilo na severu Ukrajine januarja zunaj -15 do -20 stopinj Celzija, bolj kot greš vzhodno, več mest nima funkcionalnega centralnega ogrevanja, veliko jih nima elektrike oziroma pride ta le za uro, dve in tako številne skupnosti živijo le še na generatorjih. Potem pa jim grozi še največja nevarnost, da jih ubije dron ali balistična raketa.
In seveda se to pozna na udeležencih, na njihovi koncentraciji in na njihovi sposobnosti sodelovanja. Ko delamo v Sloveniji, lahko postavimo zelo jasna in stroga pravila glede udeležbe in usposabljanja, ko delamo z Ukrajinci, pa si tega ne moremo privoščiti. Ne moremo jim reči na primer, ne, ne boste uporabljali telefonov, če pa vemo, da so njihovi najbližji, njihovi kolegi v nevarnosti. Ne glede na to pa lahko rečem, da ukrajinski udeleženci, ki pridejo k nam, vedo, zakaj so bili izbrani za usposabljanje.
Da so Ukrajinci utrujeni od vojne, se pozna tudi na udeležencih usposabljanj, na njihovi koncentraciji in na njihovi sposobnosti sodelovanja, je pojasnil Selimović.
Se je skozi usposabljanja ukrajinskega osebja za naravne nesreče izkazalo, da jim vojaško znanje pri tem pomaga? Se prav zaradi vojnih razmer tudi pri naravnih nesrečah odzovejo bolje, hitreje, učinkovitejše?
Ne bi rekel. Področje civilno-kriznega odzivanja se samo delno pokriva s kapacitetami, ki so v Ukrajini potrebne zaradi vojne. Kljub temu da DSNS (Ukrajinska civilna zaščita) sodeluje pri odzivanju na vojno, ki je povezano predvsem z zaščito civilnega prebivalstva, kot denimo evakuacija. Teme, zaradi katerih smo mi zdaj prišli k njim, niso neposredno povezane z odzivanjem na vojne razmere. Te teme so pravzaprav nekakšen instrument za usklajevanje Ukrajincev z evropskimi sistemi, kar pričakujemo, da se bo zgodilo po vojni.
"Naše zadnje usposabljanje je temeljilo na odzivanju in usklajevanju oziroma koordinaciji različnih služb," je pojasnil Samo Selimović.
Moram pa reči, da jih je vojna na vseh teh področjih - kot denimo zaščita civilistov, prisilila, da so v letu, dveh vzpostavili sisteme, ki jim naši ne morejo več parirati. In če smo jim še pred časom s tega specifičnega področja imeli kaj povedati, pokazati - denimo, kako zaščiti civiliste na vojnem območju, kako v zaledju ipd., jim leta 2026, po štirih letih vojne na tem področju nimamo povedati nič novega. Šlo bo lahko kvečjemu v obratno smer, torej, da bodo po zaključeni vojni Ukrajinci imeli leta izkušenj, ki jih naše evropske službe nimajo in bodo potem oni prenašali znanje na nas.
Ali imate povratne informacije, kako učinkovita so usposabljanja?
O učinkovitosti usposabljanj imamo interne sisteme evalvacij, ki temeljijo na ocenah trenerjev in na ocenah udeležencev. Pri trenerjih gre za samoevalvacijo, kaj si mislijo Ukrajinci o usposabljanjih, pa izvemo skozi odzive udeležencev. Po štirih letih imajo Ukrajinci še vedno željo, da jim zagotavljamo usposabljanja, kar se mi zdi zelo jasen signal, da to kar delamo, delamo dobro.
Kar Slovenijo in POTC loči od drugih centrov za usposabljanje za varnostne organe je, da mi res pazimo, da pripravimo po meri narejena usposabljanja. Ocenjujem, da je to razlog, da so naša usposabljanja ocenjena tako visoko in da Ukrajinci zato znova in znova zaprošajo za sodelovanje z nami. Obstaja namreč še vrsto drugih evropskih centrov, ki pridejo v Ukrajino s svojimi programi, pri čemer so nekatere vsebine za Ukrajince relevantne, nekatere ne. Mi pa naslavljamo tiste potrebe, ki jih res potrebujejo. To je razlog, da se bodo naša usposabljanja v Ukrajini in z Ukrajinci nadaljevala tudi v naslednjih mesecih in letih.
Kakšna usposabljanja, na katere teme, imate v prihodnosti še predvidena za ukrajinsko osebje?
Z njimi smo naslovili že kar nekaj tem, med njimi zaščito civilistov, mednarodno humanitarno pravo, vprašanje in vlogo žensk v oboroženih konfliktih. To so usposabljanja, ki jih izvajamo redno in kamor vabimo tudi ukrajinske udeležence. Po meri narejena usposabljanja za Ukrajino pa so bila prilagojena za zaščito civilistov v Ukrajini in usposabljanja za krizno odzivanje. To je tudi nekaj, kar nameravamo zasledovati v bližnji prihodnosti, razen če se ne bodo spremenile zahteve oziroma prošnje Ukrajincev. Oni zaenkrat še vedno ocenjujejo, da je to tema, ki jim pride prav, in tudi sam ocenjujem, da bo to tema, s katero se bomo še vračali v Ukrajino. Pri tem mora vodstvo ukrajinske civilne zaščite gledati že nekaj let vnaprej, saj ne želijo, da ko se vojna enkrat konča, obstanejo na mestu. Že zdaj morajo delati na tem, da bo ukrajinska civilna zaščita po vojni povezana z evropskimi službami.
Omenili ste usposabljanje na temo vloge žensk v oboroženih konfliktih. Kakšna je vloga žensk v sodobnih vojnih konfliktih?
To je usposabljanje, ki ga naš center izvaja že od samega začetka, od ustanovitve centra leta 2019, že prej pa so ga izvajali na Centru za evropsko prihodnost, kamor je zdaj pozicioniran POTC. Pri teh usposabljanjih gre za to, da se pojasni, kako oborožen konflikt različno vpliva na moške in ženske. Gre predvsem za to, da se preprečuje spolno nasilje, povezano s konfliktom, da se zaščiti civilno žensko prebivalstvo in otroke. Hkrati se na teh usposabljanjih govori tudi o sodelovanju, torej o tem, kakšna je vloga žensk pri zagotavljanju miru, v pogajanjih, v pokonfliktni obnovi. Zelo velikokrat se namreč v državah gostiteljicah mirovnih operacij pozablja na zelo pomembno vlogo žensk v pokonfliktni obnovi. Govorimo recimo o dejstvih s terena in o primerih, pri katerih se je izkazalo, da kjer je izključena celovita vključitev žensk v pokonfliktno obnovo, je veliko večja možnost, da ne pride do povojne sprave ali pa da se mirovni dogovor ne bo obdržal.
"Kjer je izključena celovita vključitev žensk v pokonfliktno obnovo, je veliko večja možnost, da ne pride do povojne sprave ali pa da se mirovni dogovor ne bo obdržal," meni Selimović.
V Ukrajini se trenerji in svetovalci (predvsem v misiji EUAM) osredotočajo predvsem na zaščito in na prevencijo, saj so Ukrajinke že sedaj kar precej vključene v sisteme odločanja, v obrambo in zaščito države. Situacija torej ni niti približno takšna, kakršne smo vajeni, ko usposabljamo osebje iz držav gostiteljic mirovnih operacij v Afriki in Bližnjem vzhodu, kjer je vloga žensk bolj marginalizirana kot v Ukrajini.
Kako pogosto pa ste vi osebno v Ukrajini oziroma v stiku z Ukrajinci in kako ocenjujete tamkajšnje razmere? Ne mislim toliko na diplomacijo, pač pa na ljudi, njihovo življenje. Prav te dni namreč mineva že štiri leta od ruske invazije na Ukrajino.
Kot omenjeno, je POTC minuli teden imel prvo usposabljanje na ukrajinskih tleh. Slovenija ima v Ukrajini odprto tudi slovensko veleposlaništvo in veleposlanica Mateja Prevolšek z resursi, ki jih ima na voljo, opravlja neverjetno delo. Koordinira in povezuje pomoč več slovenskih deležnikov, pri čemer je POTC samo en kamenček v mozaiku sodelovanja in podpore Slovenije Ukrajini.
Slovenska veleposlanica Mateja Prevolšek z resursi, ki jih ima na voljo, v Ukrajini opravlja neverjetno delo in je ena redkih veleposlanic, ki govori ukrajinsko.
Poleg nas Ukrajince v sosednjih državah v okviru EUMAM misije usposablja Slovenska vojska, potem pa poleg varnostnega dela obstajajo še delo CEP, ITF, razvojni projekti, razvojna sodelovanja, pomoč občin Ukrajini idr. In velik del tega koordinira naše veleposlaništvo, ki ima odlične stike z ukrajinsko stranjo. Mateja Prevolšek je ena redkih veleposlanic, ki govori ukrajinsko in to pomeni zelo veliko, Ukrajinci to seveda zelo cenijo, hkrati pa je tako veliko lažje vzpostaviti pristen stik in dobre delovne odnose z Ukrajinci. Tudi Slovenci kot Slovani smo se sposobni hitreje razumeti z Ukrajinci od drugih zahodnih partnerjev, saj zelo malo Ukrajincev govori tekoče angleško.
In če se vrnem na vprašanje. Zdaj smo štiri leta v vojni in ta vojna je katastrofa za Ukrajino in ukrajinsko civilno prebivalstvo. Ukrajinci imajo ogromno število mrtvih, beguncev, razseljenih znotraj države, ogromno razrušene infrastrukture, uničenih celotnih gospodarskih sektorjev. Da so v vojni štiri leta se izjemno čuti tudi v pogovoru z Ukrajinci. Kot rečeno, bolj ko greš proti vzhodu, bolj se čuti ta utrujenost. Če povem primer. Minuli teden smo na usposabljanju imeli pripadnike civilne zaščite iz Odese, ki delujejo tudi v bolj vzhodnih regijah in so že skoraj desenzibilizirani za smrt in trpljenje. Med usposabljanjem so namreč čez dan poročali o mrtvih, pri čemer so pripadniki, ki so bili na usposabljanju in so dnevno obkroženi s takšnimi informacijami, rekli: "aja, samo dva". Potem smo se pogovarjali o tem, kako dolgo moraš biti v takšni situaciji, da si rečeš: " aha, samo dva sta umrla".
"Minuli teden smo na usposabljanju imeli pripadnike civilne zaščite iz Odese, ki delujejo tudi v bolj vzhodnih regijah in so že skoraj desenzibilizirani za smrt in trpljenje," je povedal Samo Selimović.
Ukrajina je utrujena od te vojne, Putin in Rusija pa doslej nista dosegla še nobenega od ciljev, zaradi katerih so začeli vojno. Rekel bi, da je Rusija naredila strateški strel v koleno. Mislili so, da bodo Ukrajino podjarmili v treh dneh, medtem ko je dejanski izplen Rusije po štirih letih 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, za to pa je Rusija plačala visoko, visoko ceno. Ne govorimo samo o sto tisočih mrtvih na ruski strani, temveč tudi o tem, da so s strateškega varnostnega vidika dobili obratno od tega, kar so si želeli. Zdaj imajo dve sosedi, ki sta bili prej nevtralni, zdaj pa sta Nato članici, poleg tega pa Ukrajina nikoli več ne bo v ruski vplivni sferi. Tudi v centralni Aziji članice skupnosti neodvisnih držav delajo vse, da se distancirajo od ruskega vpliva. Tako so Rusi postali absolutno odvisni od podpore in resursov, ki jih dobijo iz Kitajske.
Medtem pa ukrajinsko prebivalstvo trpi. Mislim, da je v tem konfliktu zelo jasno, kdo je žrtev in kdo je agresor. Iz slovenske perspektive delamo vse, da podpremo Ukrajince in mislim, da je tako prav. Hkrati pa sem rahlo razočaran, ko gledam nacionalne diskusije o pomoči Ukrajini, kjer imamo predstavnike protisistemskih strank, ki zagovarjajo, da bi se morala pomoč Ukrajincem končati.
Osebno me boli tudi, da ima v Sloveniji del ljudi Rusijo za branik ameriškega antiimperializma. Ampak, če si denimo Finec, ki jim je takratna Sovjetska zveza vzela Karelijo, se s tem težko strinjaš, če si iz katerekoli Baltske države, se s tem težko strinjaš, če si iz vrste vzhodnih evropskih držav, se s tem težko strinjaš. S tem se težko strinjajo tudi Kazahstanci, Kirgizijci, na drugi strani meje pa imamo tudi znotraj Rusije različna ljudstva, ki jim Rusi brutalno kršijo pravico do samoodločbe in do svojih reprezentativnih organizacij. Zato je zelo težko poslušati, kako je Rusija antiimperialistična država in je na strani zatiranih.
"Ukrajinsko prebivalstvo trpi."
Kakšna je verjetnost mirovne operacije v Ukrajini?
Ko govorimo o vojni v Ukrajini, mislim, da še nismo tako daleč, da bi lahko kredibilno ocenjevali ali predvidevali kakšen bo angažma mednarodnih enot v Ukrajini. Rečem lahko le, da je majhna verjetnost, da bo prišlo do klasičnih izvedb mirovnih operacij, ker ima ena od strani, v tem primeru Ruska federacija, sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov in ker je pri klasičnih mirovnih operacijah prvi pogoj soglasje obeh strani, potem je tu še nepristranskost in pa neuporaba sile, razen za zaščito mandata in za samoobrambo.
V primeru Rusije zaenkrat ne vidim veliko možnosti, da bomo imeli soglasje obeh strani za kakršnokoli obliko mirovne operacije, saj je Rusija že večkrat izpostavila, da ne bo privolila v prisotnost kakršnihkoli Nato sil v Ukrajini, večina držav, ki bi bile pripravljene napotiti enote, pa so Nato članice. To bi torej pomenilo, da bi večino enot morale v Ukrajino napotiti države, ki niso ne v Natu ne v EU. Tako ostanejo samo še Afričani in Azijci, za katere pa ne vemo, koliko so navdušeni nad tem, da bi svoje enote pošiljali v Ukrajino. Potem je tu še faktor velikosti, trenutno je fronta odprta na 1200 kilometrih, celotna ukrajinsko-ruska meja je pred vojno imela več kot dva tisoč kilometrov in že samo za nadzor razmejitvene črte bi bilo potrebno veliko število enot.
"Ukrajina je utrujena od te vojne, Putin in Rusija pa doslej niso dosegli še nobenega od ciljev, zaradi katerih so začeli vojno," pravi Samo Selimović.
Vsekakor pa nismo še dovolj blizu, da bi se o tem pogovarjali. O tem se začenja govoriti, ko pogajanja stečejo. Na nedavnih pogajanjih v Ženevi se ni še niti približno pokazalo, da bi bili strani blizu tej stopnji dogovarjanja. Edini konkretni predlog zaenkrat je francosko-angleški predlog za večnacionalne sile, ki bi bile nameščene v Ukrajini po koncu vojne. A v tem primeru gre za odvračanje, kar pa ni isto kot mirovna operacija.
Sodelujete tudi pri usposabljanjih za napotitve v mirovne operacije in misije v drugih državah. Kakšne odprave vse organizirate, kam se odpravite?
Res je, POTC je prisoten tudi v drugih državah, ker so tam potrebe po usposabljanjih velikokrat večje kot doma. Poudariti je treba, da so slovenski pripadniki, ki gredo v mirovne operacije, v primerjavi z državami, ki napotujejo veliko večje številke mirovnikov, relativno dobro usposobljeni. Druge države, ki napotujejo na tisoče pripadnikov, velikokrat nimajo primerljivih standardov pri usposobljenosti enot, zato je za nekatere včasih težava zagotoviti že minimalne standarde, ki jih zahteva OZN. In mi se trudimo naslavljati ta manko.
V centru POTC ne usposabljajo le ukrajinskega osebja, temveč tudi druge narode, predvsem z območij Afrike in Bližnjega Vzhoda.
Zavedamo se, da Slovenija sama ne bo rešila varnostne situacije v Afriki, ampak hkrati smo odgovorna država članica Evropske unije in Organizacije združenih narodov, in kljub temu da ne prispevamo veliko svojih enot, lahko veliko naredimo na drugih področjih. Na grajenju kapacitet, na zagotavljanju usposobljenih enot, ki bodo sposobne izvajati vse bolj kompleksne mandate mirovnih operacij. Poskušamo ne delovati samo na podlagi bilateralnih prošenj, ki prihajajo prek naših veleposlaništev in prek multilateralnih organizacij, ampak poskušamo vzpostaviti redna, trajnejša, dolgoročna sodelovanja z državami in centri, za katere ocenjujemo, da na svojih področjih zagotavljajo standarde primerljive z našimi. Zato vse več usposabljamo pripadnike, ki grejo v mirovne operacije OZN v Afriki in operacije v podporo miru Afriške unije. Tam so namreč potrebe po tovrstnih usposabljanjih največje in naše delo ima največji učinek.
