Petek, 6. 10. 2023, 22.03
7 mesecev
Pogovor s podžupanom Buče: Ponekod so izginile cele družine #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,91
"Ko se zdaj pelješ po cesti, je vse urejeno, toda vsakič znova se ti obudijo spomini, da so bili tam ubiti ljudje," leto in pol po grozljivih pobojih pravi podžupan Buče Taras Šapravski.
"Gledati te prizore v živo je bilo nepojmljivo težko. Mrtvi so ležali na cestah in ulicah. Od prvega dne so se bolnišnice polnile tudi z ranjenimi otroki, ki so bili poškodovani med poskusom odhoda iz Buče. Rusi so na odhajajoče avtomobile streljali brez opozorila. Ponekod so izginile cele družine," je ob obisku Slovenije v pogovoru za Siol.net povedal Taras Šapravski, podžupan ukrajinskega mesta Buča, kjer so Rusi med februarjem in aprilom 2022 izvedli pokol civilistov in sprožili mednarodno zgražanje. V pogovoru je opisal grozote, ki so jih doživeli, povedal pa tudi, da se v mesto počasi vrača življenje. Preteklo nedeljo so praznovali 122. obletnico ustanovitve mesta.
V ukrajinski Buči, zahodnem predmestju Kijeva, je pred vojno živelo 75 tisoč prebivalcev, nato pa so v mesto vkorakali Rusi in na brutalen način pobili več kot 500 civilistov, pogovor začne podžupan Buče Taras Šapravski. V mesecu dni so uničili 3.156 objektov, od tega 35 od 36 šolskih ustanov, 23 cerkva in kulturnih institucij, 369 večnadstropnih stanovanjskih zgradb, 2.309 zasebnih hiš, 25 bolnišnic in 395 drugih javnih ustanov. Preživelim so pustili neizbrisne rane, tako fizične kot psihične. "Vsi prebivalci, ki so dočakali osvoboditev, so potrebovali strokovno psihološko in psihiatrično pomoč," pove Šapravski.
Spomin na 24. februar: "Mislili smo, da smo le gledalci, da gledamo film"
Naš sogovornik se usodnega dne zelo dobro spomni. "24. februar leta 2022 se je za vekomaj vtisnil v moj spomin. Zagotovo se teh občutkov ne bom znebil in jih pozabil. Zjutraj sem slišal eksplozije, na ulicah pa se je trlo na tisoče ljudi. Vzeli so tisto, kar so lahko, in odšli. To so bile predvsem matere z majhnimi otroki. Nisem se počutil brezupno. Imel sem izdelan načrt. Ženi sem takoj ukazal, naj spakira svoje stvari, vzame najina dva majhna otroka in odide. Odpeljal sem jih na varno."
Podžupan občine Buča Taras Šapravski na srečanju s slovenskimi župani na gradu Jable v Mengšu
Sam se je še isti dan vrnil v Bučo, na sedež občine, kjer so skupaj z županom Anatolijem Fedorukom in mestnimi svetniki izpeljali sejo. "Mogoče se takrat nismo zavedali, kako resen je položaj. Poslušali smo, kako nad našimi glavami letijo helikopterji, kako bombardirajo sosednje letališče, ampak takrat smo vse to občutili, kot da gledamo film, da smo v kinu, da se to ne dogaja ravno nam, ampak smo le gledalci te zadeve," se spominja Šapravski.
"Ruski vojaki so nam pripovedovali naučeno zgodbo"
Kot je povedal podžupan, so Rusi ob prihodu prebivalce prepričevali, da nimajo slabih namenov. "Naša policija je prejela dva ranjena Rusa in ju odpeljala v bolnišnico. Skupaj s policistom sem šel do njiju in ju neposredno vprašal, kaj se dogaja, kaj hočejo. Najprej sta pripovedovala naučeno zgodbo, da so samo na vojaških vajah, šele kasneje sta povedala, da so bili v Ukrajino poslani načrtno in da je cilj ruske vojske takoj okupirati Kijev ter vladi onemogočiti delovanje," pripoveduje Šapravski.
"Vsi prebivalci, ki so dočakali osvoboditev, so potrebovali strokovno psihološko in psihiatrično pomoč," pove Šapravski.
V tem trenutku so začeli razumeti, "da Rusi ne bodo prizanesli nikomur ter da bodo uničevali in ubijali vse na svoji poti". Kljub nepripravljenosti niso čakali križem rok. "Civilisti so bili brez kakršnegakoli orožja, a so si pripravili molotovke in z golimi rokami začeli ustavljati veliko vojaško kolono vozil. Uničiti jim je uspelo tri bojna vozila," še pove sogovornik.
Že 27. februarja je mesto ostalo brez elektrike, vode in komunikacij, odrezane so bile tudi vse poti, zato dobava kruha in živil iz Kijeva ni bila več mogoča. Primorani so bili ukrepati. "S pomočjo prostovoljcev, podjetnikov in županov nam je uspelo, da smo vzpostavili delovanje vsaj ene pekarne, ki je pekla kruh, lastniki zasebnih lekarn pa so nam dali uradno dovoljenje, da lahko odpremo lekarne ter vzamemo vsa zdravila in sanitetni material," doda Šapravski.
Na brutalen način izgubil prijatelja in sodelavko
Rusi so 3. marca podvojili svoje vojaške moči in ponovno udarili. "Ko so Rusi prišli drugič, so bili neusmiljeni, streljali so na vsakogar," opisuje namestnik župana, ki je v napadih na brutalen način izgubil dobrega prijatelja in sodelavko.
"Naša bivša sodelavka, mestna svetnica, je 5. marca umrla v lastnem avtomobilu, ko je poskušala Bučo zapustiti skupaj z možem in dvema otrokoma. Ruska kolona se je peljala naproti in streljala iz velikega topniškega kalibra. Umrla sta tudi oba otroka, živ je ostal le mož, a je izgubil nogo," pripoveduje sogovornik.
"Grozljivo je, ko vidiš otroke, stare osem, devet let, s poškodbami od eksplozivnih sredstev," je dejal Taras Šapravski.
"Mojega prijatelja pravnika je na poti, ko je skupaj s 14-letnim sinom šel po humanitarno pomoč, ustavil Rus. Ne da bi karkoli pojasnil, je najprej vpričo otroka ustrelil očeta, nato otroku prestrelil roko, potem pa ga ustrelil v glavo. Otroka je rešilo to, da je imel na glavi kapuco, pri čemer je izstrelek šel skozi kapuco, otrok pa se je zaradi strahu naredil mrtvega in tako preživel. Takih tragičnih dogodkov je nešteto. Ponekod so izginile cele družine. Veliko je bilo primerov, ko so se ruski vojaki napili in iz zabave streljali vsepovprek po ljudeh."
V mesto se počasi vrača življenje
Čeprav se zdi, da je vojna Bučo zravnala s tlemi, preživele prebivalce pa pognala v begunstvo, še zdaleč ni tako. Šapravski nam je v pogovoru povedal, da si je Buča kljub grozljivim vojnim zločinom, ki jih je doživelo tamkajšnje prebivalstvo, že dodobra opomogla. Skoraj vsi prebivalci so se že vrnili v svoje domove, sprejeli so tudi že deset tisoč notranje razseljenih Ukrajincev, v začetku šolskega leta pa se je izkazalo, da šole znova obiskuje toliko otrok kot pred vojno.
Na današnji dan je obnovljenih več kot 30 odstotkov Buče. V celoti ali delno je obnovljenih 150 večnadstropnih stanovanjskih zgradb, 460 zasebnih hiš, 92 objektov družbene infrastrukture, 116 objektov kritične infrastrukture in 109 drugih objektov. Delujoče so že vse šole in 16 od 18 otroških vrtcev. Vračajo se poslovneži in z njimi gospodarstvo, ponovno je začela delovati znana tovarna slaščic, prav tako strojna tovarna in proizvodnja agregatov, je naštel namestnik župana Buče.
"Pri novi gradnji veliko pozornost posvečamo zakloniščem. Vse na novo zgrajene stavbe, vsi javni zavodi morajo imeti sodobno opremljeno zaklonišče," je poudaril sogovornik ter dodal, da si prizadevajo za bolj moderno in zeleno gradnjo. "Naša prioriteta so naprej obnova in gradnja stavb ter razvoj lokalnega gospodarstva."
Vladimir Prebilič prvi poslal besede podpore
Ob tem je poudaril, da preobrazba Buče z lastnimi sredstvi ne bi bila mogoča, ampak je k temu pripomogla državna in mednarodna pomoč, tudi slovenska.
"Dobesedno vsaka družina v občini je bila deležna slovenske pomoči. Kočevski župan Vladimir Prebilič je 25. februarja prvi na naslov elektronske pošte naše občine poslal besede podpore. Ta dan je pri nas že bila huda vojna in te besede so bile takrat za nas neverjetna podpora," je še povedal Šapravski, ki je skupaj s Prebiličem v ponedeljek na gradu Jable v Mengšu podpisal sporazum o sodelovanju med pobratenima mestoma Kočevje in Buča. Mesti sicer intenzivno sodelujeta že od leta 2019.
Kočevski župan Vladimir Prebilič in podžupan Buče Taras Šapravski sta na gradu Jable podpisala sporazum o sodelovanju med občinama Kočevje in Buča.
To je potrdil tudi Prebilič. "V prvi fazi smo predstavili svoje izkušnje na področju proračunskih prihodkov, v drugi fazi pa se osredotočili na projektni menedžment oziroma snovanje, pripravo, prijavo in implementacijo projektov v lokalni skupnosti," je navedel Prebilič.
Zadnja faza je bila zaradi vojne prekinjena, je pojasnil kočevski župan in dodal, da jo je nato nemudoma nadomestila humanitarna pomoč. "Naša občina je spodbudila številne druge, da smo nekaj tednov po začetku vojne Ukrajini uspešno dostavljali humanitarno pomoč, v poletnih mesecih pa smo iz partnerske občine Buča na stroške naše občine gostili 36 otrok na poletnem taboru v Kočevju," je dejal Prebilič. V nadaljevanju je v sklopu kočevske občine na vidiku tudi projekt mentorstva, na podlagi katerega bodo Kočevci januarja gostili zaposlene na občinski upravi Buče in jim dajali nasvete s poudarkom na projektnem menedžmentu.
Kaj podžupan občine Buča pričakuje od sodelovanja s kočevsko in preostalimi slovenskimi občinami, si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.
S pobratenimi občinami v Ukrajini sodeluje 14 slovenskih občin
Poleg Kočevja v sklopu projekta Mostovi zaupanja, ki ga izvaja Center za evropsko prihodnost (CEP), s pobratenimi občinami sodelujejo še občine Tolmin, Lenart, Logatec, Puconci, Hrastnik, Murska Sobota, Grosuplje, Velika Polana, Odranci, Trbovlje in Hajdina, pobudi sta se poleti pridružili še občina Domžale in Idrija, pogovori o sodelovanju pa potekajo tudi z občino Kranj.
Center za evropsko prihodnost (CEP), izvajalec projekta Pomoč pri obnovi Ukrajine, je na gradu Jable gostil predstavnike Buče, slovenskih občin, veleposlaništva Ukrajine v Sloveniji, ministrstva za evropske in zunanje zadeve ter vodilne predstavnike nemškega združenja za mednarodno sodelovanje (GIZ), SOS, ZOS in CEP.
Sodelovanje so sicer krepili že pred vojno, a so se smernice po vojni nekoliko spremenile. Zdaj je sodelovanje usmerjeno na neposredno pomoč, stažiranje ter izmenjavo ukrajinskih predstavnikov pri slovenskih partnerjih in podporo pri pripravi projektov za obnovo v Ukrajini. Projekt Pomoč pri obnovi Ukrajine bo naslavljal konkretne potrebe ukrajinskih občin Hminov, Drohobič, Pereščepinska, Buča in Tiačiv.
Strah jih je, da bi se Rusi vrnili
Čeprav se prebivalci Buče počasi postavljajo nazaj na noge, jih nenehno spremlja strah, da bi se Rusi vrnili. "Ko se zdaj pelješ po cesti, je vse urejeno, toda vsakič znova se ti obudijo spomini, da so bili tam ubiti ljudje. Vsekakor je prisoten strah, da bi se Rusi vrnili, toda zaposleni na občini in vse uradne službe delamo vse, da se ob morebitni vrnitvi taki zločini ne bi ponovili. Imamo zgrajenih že precej zaščitnih, obrambnih sistemov, imamo tudi dovolj vojakov, ki so pripravljeni na odpor in branjenje občine," je pogovor sklenil podžupan Buče Taras Šapravski.
