Petek, 31. 3. 2023, 8.12
1 leto
Golob v Buči: Danes smo vsi mi Ukrajinci in smo povezani kot še nikoli #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,57
185
Predsednik vlade Robert Golob se je danes na delovnem obisku mudil v Ukrajini, kjer je na srečanjih z državnim vrhom izrazil podporo in solidarnost Slovenije. Izkazal je pripravljenost na sodelovanje pri povojni obnovi Ukrajine in poudaril, da se je Slovenija pridružila skupini držav za ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine nad Ukrajino. Golob se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in se ob prvi obletnici osvoboditve ukrajinskega mesta Buča udeležil slovesnosti v spomin na civilne žrtve vojne v Ukrajini.
To je prvi Golobov obisk Ukrajine, odkar je Rusija februarja lani začela invazijo. Poleg njega so danes prispeli še hrvaški premier Andrej Plenković, slovaški premier Eduard Heger in moldavska predsednica Maia Sandu.
"Želimo izkazati politično podporo v luči vsestranske pomoči Slovenije Ukrajini v težkih časih ruske vojaške agresije. Želimo tudi potrditi našo zavezanost politiki ozemeljske celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Zagotovili bomo nadaljnjo humanitarno pomoč in prispevali pri povojni obnovi," je ob obisku Ukrajine zatrdil slovenski predsednik vlade Robert Golob.
Predsednik vlade Robert Golob se je danes v predsedniški palači Marinski v Kijevu udeležil vrha o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini. V pogovorih s predsedniki držav in vlad je ponovno obsodil neizzvano in nepotrebno vojno ter poudaril, da se je Slovenija pridružila skupini držav za ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine nad Ukrajino.
Slovenija je odločna zagovornica mednarodnega kazenskega prava in Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) ter, kot poudarjajo v kabinetu premierja, Ukrajini na vse načine pomaga pri njenih prizadevanjih za odgovarjanje za najhujša kazniva dejanja.
"Pozdravljamo izdajo naloga ICC za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske komisarke za pravice otrok zaradi nezakonite deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo. Gre za obžalovanja in obsojanja vredno taktiko s strani Rusije. Otroci so tisti, ki bi jih morali še posebej varovati z vsemi možnimi sredstvi," so še sporočili v kabinetu predsednika vlade.
Golob se je srečal z Zelenskim
Golob se je v Kijevu sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slovenija želi sodelovati pri povojni obnovi Ukrajine, zlasti regije Harkov, je premier zagotovil Zelenskemu, s katerim sta govorila tudi o napredku Ukrajine na poti približevanja EU in zvezi Nato.
"Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sveta o podelitvi kandidatskega statusa Ukrajini. Gre za pomemben signal ukrajinskemu narodu, da ruska agresija ne bo ustavila njihovega upanja po svobodnem in demokratičnem svetu," je še poudaril Golob.
Golob se je sestal tudi s premierjem Denisom Šmihalom ter izrazil polno politično podporo Ukrajini in solidarnost z ukrajinskim narodom.
🇸🇮🤝🇺🇦 Premier dr. Golob se je v Kijevu srečal z gostiteljem, predsednikom ukrajinske vlade @Denys_Shmyhal.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 31, 2023
V plenarnih pogovorih med delegacijama obeh držav je Slovenija izpostavila polno politično podporo ukrajinskemu državnemu vrhu in solidarnost z ukrajinskim narodom. pic.twitter.com/C4pWrGxBkE
Golob v Buči: Vojna ne sme biti izgovor za nekaznovanost
Predsednik vlade se je ob prvi obletnici osvoboditve ukrajinskega mesta Buča udeležil slovesnosti v spomin na civilne žrtve vojne v Ukrajini. Opozoril je, da so se ruske sile znesle nad nedolžnimi ljudmi, vojna pa ne more biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost.
"Ni lahko biti na tem mestu. Eno je slišati o tem, kar se je tu zgodilo, drugo pa je dejansko biti tukaj in to začutiti. In ko to doživiš, se zamisliš o veliko stvareh," je na slovesnosti, ki se je je med drugim udeležil ukrajinski predsednik Zelenski, dejal Golob.
"Zato je prav, da mi vsi stojimo z vami v tej uri resnice. Naša dolžnost je, da vam pomagamo v vašem pravičnem boju za svobodo. Naša obveznost je tudi, da vas podpremo v iskanju pravice, saj za agresijo in vojne zločine ne more biti opravičila, ampak samo pravična kazen," je dodal.
Opozoril je, da so se ruski vojaki v Buči znesli nad nedolžnimi ljudmi ter da vojna ni in ne more biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost. "Tudi vaša zastava je zdaj naša zastava. V Sloveniji jo imamo izobešeno pred vsemi vladnimi uradi, tudi pred mojim uradom predsednika vlade. Danes smo vsi mi Ukrajinci in smo povezani kot še nikoli. Slava Ukrajini," je sklenil Golob, ki je del govora povedal v ukrajinskem jeziku.
Slovesnost je potekala ob prvi obletnici osvoboditve Buče in umika ruskih vojaških sil. Že v prvih dneh vojne so v Buči izbruhnili srditi spopadi, ruske sile pa so domnevno zagrešile hude vojne zločine, zato je mesto danes simbol vztrajnosti, moči in odpornosti ukrajinskega naroda v boju proti agresorju, so pri tem poudarili v kabinetu predsednika vlade.
Zelenski: Svet bo spoznal resnico o dogajanju med rusko okupacijo
Dogodek je s čustvenim nagovorom odprl predsednik Zelenski, ki je že pred slovesnostjo na Twitterju zapisal, da je, ko je bila Buča osvobojena, svet spoznal resnico o dogajanju med rusko okupacijo.
"Nikoli ne bomo pozabili žrtev te vojne in zagotovo bomo vse ruske morilce privedli pred sodišče," je zapisal.
Slovesnost so zaznamovali dvig nacionalne zastave Ukrajine, prižiganje sveč tragično umrlim in vročitev državnih odlikovanj.
Slovesnosti v Buči so se poleg Roberta Goloba udeležili tudi predsednika vlad Hrvaške Andrej Plenković in Slovaške Eduard Heger ter predsednica Moldavije Maia Sandu, vsi pa se bodo popoldne v Kijevu udeležili tudi vrha o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini.
Vsi voditelji so se strinjali, da bi morali storilci zločinov v Buči in Ukrajini nasploh zanje tudi odgovarjati. "Zločini v Buči kažejo pravi obraz ruske agresije. Buča je pokazala, da je njihov cilj ustrahovanje ukrajinskega naroda, tega pa jim ni uspelo doseči," je dejal Plenković.
Tudi slovaški premier je opozoril, da svet ne sme pozabiti cene, ki jo je Ukrajina plačala. "Pokazali ste, kako pogumni morajo biti ljudje v 21. stoletju v boju za svobodo in demokracijo," je poudaril. Ponovil je, da Ukrajina pripada Evropi in si zasluži biti del EU. "Prav tako si zasluži biti svobodna država, pri tem pa ima našo polno podporo," je dodal.
Moldavska predsednica Sandu je medtem dejala, da Moldavija ostaja neomajna pri obsodbi ruske agresije. "Moldavija bo še naprej podpirala Ukrajino in pomagala njenim beguncem, dokler bo to potrebno," je dodala.
Slovenija Ukrajini namenila 30 milijonov evrov pomoči
Golob je ob prvi obletnici ruske invazije podporo in pomoč Ukrajini kot žrtvi agresije izpostavil kot moralno obvezo, pa tudi kot nekaj, kar je v skladu z Ustanovno listino ZN. Napovedal je, da bo Slovenija Ukrajini še naprej pomagala na vse mogoče načine.
Slovenija je po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Ukrajini lani namenila za skoraj 30 milijonov evrov pomoči, od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.
Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon. Slovenija je dobavila tudi nekaj streliva, v kratkem pa se bo pridružila skupnemu naročanju streliva, o katerem so se 20. marca dogovorile članice EU in Norveška. Golob je ob robu nedavnega vrha EU menil, da bi morala Slovenija sodelovati tudi pri proizvodnji streliva za Ukrajino.
Slovenija Ukrajino odločno podpira tudi na političnem parketu ter si prizadeva za jasno obsodbo ruske agresije in njenih zločinov. Podprla je njen status kandidatke za članstvo v EU ter vse do zdaj sprejete sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Vlada je ostro obsodila rusko agresijo, še posebej napade na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture, ter pozvala Rusijo, da tako delovanje nemudoma konča.
Pridružila se je postopku Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred meddržavnim sodiščem v Haagu. Slovenija je bila tudi med 43 državami pobudnicami za začetek kazenskega pregona ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) sredi marca izdalo nalog za aretacijo. Je tudi sosponzorka resolucije ZN o načelih za vzpostavitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, so še sporočili iz Ukoma.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je danes skupaj s predstavniki agencije za okolje in ministrstva za obrambo predstavnici Ukrajine predal mobilni laboratorij za vzorčenje vode. Laboratorij omogoča analitiko, ali je voda ustrezna za pitje, umivanje, kopanje ali drugo rabo po standardiziranih analitskih metodah v 24 urah.
Plenković drugič v Ukrajini
Poleg Goloba je v Ukrajino prispel tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Gre za njegov drugi obisk, maja lani se je Plenković srečal z ukrajinskim vodstvom.
PVRH @AndrejPlenkovic stigao je u Kijev gdje se sastaje s predsjednikom #Ukraine @ZelenskyyUa, premijerom @Denys_Shmyhal i predsjednikom Vrhovne Rade @r_stefanchuk. Sudjelovat će na summitu u povodu godišnjice oslobođenja Buče te komemoraciji za žrtve ruske agresije.
— Vlada Republike Hrvatske (@VladaRH) March 31, 2023
🔽 pic.twitter.com/37rn3oXSWH
Ukrajino sta danes obiskala tudi slovaški premier Eduard Heger in moldavska predsednica Maia Sandu. Skupaj z Golobom in Plenkovićem se bosta udeležila slovesnosti v spomin na žrtve ruske invazije ter vrha o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini.
Že lani poleti je Ukrajino obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, novembra pa je bil tam obrambni minister Marjan Šarec. Kmalu po začetku ruske invazije je marca lani Kijev obiskal takratni slovenski premier Janez Janša, in sicer skupaj s premierjema Poljske in Češke. Janša je bil v ukrajinski prestolnici tudi v ponedeljek, srečal pa se je s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmihalom.
185