Ukrajina uvedla sankcije proti Lukašenku

18.25 Ukrajinska in ruska stran sta se znova sestali za zaprtimi vrati

Po zaključku današnjih uradnih pogovorov v Ženevi so se predstavniki sprtih strani ponovno sestali. Vodja ruske delegacije Vladimir Medinski se je namreč vrnil na prizorišče pogovorov in se z ukrajinsko stranjo sestal za zaprtimi vrati. Sestanek je trajal približno uro in pol, poroča britanski BBC.

13.03 Evropska komisija s strategijo za podporo regijam, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino

Evropska komisija je danes sprejela celovito strategijo za krepitev podpore vzhodnim regijam Evropske unije, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino. Kot je sporočila komisija, krepitev blaginje in odpornosti teh regij ni le izraz solidarnosti ob vojni v Ukrajini, temveč tudi strateška naložba v varnost, konkurenčnost in stabilnost Evrope. Zaradi ruske invazije na Ukrajino so države članice EU, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino, med drugim zabeležile upočasnjeno rast gospodarstva, upad naložb, pomanjkanje delovne sile in višanje stroškov za namene obrambe.

EU zato prizadetim državam nudi politično, tehnično in finančno podporo za izboljšanje infrastrukture, krepitev gospodarske odpornosti, razvoj obrambnih zmogljivosti, reševanje izzivov na področju energije in povezljivosti ter podporo zaposlitvenim možnostim. Kljub temu je zaradi nadaljnjega slabšanja gospodarskih in varnostnih razmer v prizadetih regijah potrebna dodatna podpora EU. V luči tega je Evropska komisija sprejela celovito strategijo za krepitev podpore prizadetim regijam.

Komisija pri tem izpostavlja, da so nekatere regije v devetih državah članicah, in sicer Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija, še posebej prizadete zaradi hibridne vojne, migracij, motenj v gospodarstvu in trgovini ter demografskega upada. Sprejeta strategija sicer vključuje niz ukrepov, ki bodo prizadetim regijam pomagali obravnavati izzive, s katerimi se soočajo, na petih prednostnih področjih – varnost in odpornost, rast in blaginja, izkoriščanje lokalnih prednosti, povezljivost in potrebe prebivalstva.

Da bi zagotovila napredek, bo komisija začela letni politični dialog na visoki ravni, ki bo olajšal razpravo o ukrepih EU in njihovem vplivu na odpornost in razvoj vzhodnih regij EU, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino. Prvo takšno srečanje bo potekalo 26. februarja.

13.00 Ukrajina in Rusija ob zaključku novih pogajanj o težkih pogovorih, a tudi napredku

Ukrajinska in ruska delegacija sta danes zaključili drugi dan pogovorov v Ženevi, ki so bili po navedbah obeh strani težavni. Glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je kljub temu ob zaključku poročal o napredku, predsednik Volodimir Zelenski pa je ruski strani očital, da skuša razvleči pogajanja. Pogovori med ukrajinsko in rusko stranjo, ki se srečujeta skupaj z ameriškimi predstavniki, so se končali po približno dveh urah, potem ko so v torek trajali šest ur, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vodja ruske delegacije Vladimir Medinski je pogovore v izjavi za ruske medije označil za "težke, a stvarne". O konkretnih rezultatih ni govoril, naslednje srečanje pa napovedal za bližnjo prihodnost. 

Glavni ukrajinski pogajalec Umerov je medtem po srečanju dejal, da so dosegli napredek, a da o podrobnostih ne more govoriti. Pogovore je opisal kot intenzivne in stvarne, razjasnili naj bi številna vprašanja, medtem ko je glede drugih potrebno dodatno usklajevanje. "Osredotočeni smo na obravnavo ključnih določil, potrebnih za dokončanje procesa. Gre za kompleksno delo, ki zahteva uskladitev med vsemi stranmi in zadosti časa," je dejal. V naslednjem koraku bodo po njegovih besedah poskušali doseči raven konsenza, ki bi omogočala predložitev sklepov v razmislek obema predsednikoma.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem med današnjim srečanjem v objavi na omrežju X kritiziral ruski pristop. "Včerajšnji sestanki so bili zares težki in lahko rečemo, da poskuša Rusija razvleči pogajanja, ki bi lahko že vstopila v sklepno fazo," je zapisal. Kljub temu je po lastnih besedah ukrajinski delegaciji dal jasno nalogo, naj stori vse, kar je mogoče, da bi bila pogajanja vendarle produktivna in bi povečala možnosti za mirno rešitev.

Tako kot že pred njim Umerov je potrdil, da se je ukrajinska delegacija skupaj z ameriško sestala tudi s predstavniki iz Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Švice. "Sodelovanje Evrope v procesu se nam zdi nujno za uspešno uresničitev popolnoma izvedljivih dogovorov - Ukrajina ima brez dvoma partnerje, ki so zmožni zagotoviti konstruktiven proces in torej dostojanstven rezultat," je dodal Zelenski.

Pogovori v Ženevi predstavljajo zadnjega v nizu diplomatskih poskusov za končanje vojne, ki traja že skoraj štiri leta. Letos sta v Abu Dabiju že potekala dva kroga pogajanj, nad katerimi bdijo ZDA, a preboja glede ključnega vprašanja ozemlja še niso dosegli.

12.05 Ukrajina uvedla sankcije proti Lukašenku

Ukrajina je danes uvedla sankcije proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, ker zagotavlja podporo ruski agresiji v Ukrajini in omogoča ubijanje Ukrajincev. Sankcije proti avtokratu in enemu najtesnejših zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina bodo verjetno imele majhen dejanski učinek, a imajo velik simboličen pomen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na omrežju X danes sporočil, da je Ukrajina proti Lukašenku uvedla paket sankcij in da bo "pomembno okrepila protiukrepe proti vsem oblikam njegove pomoči Rusiji pri ubijanju Ukrajincev".

Kakšne sankcije so uvedli, ni pojasnil, je pa med razlogi zanje izpostavil, da je Rusija v drugi polovici lanskega leta na ozemlju Belorusije namestila sistem relejnih postaj za nadzor nad droni, ki so povečale zmogljivosti ruske vojske za izvajanje napadov na severne ukrajinske regije od Kijeva do Volinske. Poudaril je, da Rusija brez teh postaj na severu Ukrajine ne bi mogla izvesti nekaterih napadov, zlasti na energetsko in železniško infrastrukturo.

Izpostavil je tudi, da je Lukašenko dovolil Rusiji, da v Belorusiji namesti hipersonične balistične rakete srednjega dosega orešnik, ki pomenijo grožnjo ne samo za Ukrajince, ampak tudi za vse Evropejce. Rakete, ki se jih lahko opremi tudi z jedrskimi bojnimi glavami, je sicer Rusija doslej v ukrajinski vojni uporabila samo dvakrat, izstrelila pa jih je iz ruskih oporišč. Večje škode niso povzročile, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zelenski je dodal, da več kot 3000 beloruskih podjetij "oskrbuje rusko vojno mašinerijo", med drugim s ključnimi deli za proizvodnjo raket, tudi rakete orešnik. Lukašenka je še obtožil, da pomaga Moskvi pri izogibanju zahodnim sankcijam.

Vodja beloruske opozicije v izgnanstvu Svetlana Tihanovska je na omrežju X pozdravila ukrajinske sankcije "proti diktatorju Lukašenku zaradi njegove neposredne vloge v ruski vojni". "Je nezakoniti uzurpator in vojni zločinec, ki je našo državo spremenil v vojaško oporišče za agresijo. Svobodna Belorusija nikoli ne bo ogrožala Ukrajine ali Evrope," je zapisala.

10.33 Rusi v Ukrajino vrnili 2.000 ugrabljenih otrok

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes sporočil, da so v okviru njegove pobude v domovino vrnili 2.000 ukrajinskih otrok, ki jih je ugrabila Rusija. V sporočilu na omrežju X je izpostavil, da gre za pomemben rezultat, da pa s prizadevanji za vrnitev ugrabljenih otrok nadaljujejo, saj jih je več tisoč še vedno v Rusiji.

V okviru pobude Vrnimo otroke (Bring Kids Back UA) so od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 vrnili 2.000 otrok, je pojasnil Zelenski in dodal, da so to dosegli zahvaljujoč dnevnim prizadevanjem državnih oblasti, organizacij civilne družbe in mednarodnih partnerjev. Pot pred njimi pa ostaja še dolga in težka, saj je več tisoč ukrajinskih otrok še vedno v ujetništvu v Rusiji, je dodal. Zagotovil je, da se ne bodo ustavili, dokler ne bodo domov vrnili vseh ukrajinskih otrok.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes sporočil, da so v okviru njegove pobude v domovino vrnili 2.000 ukrajinskih otrok, ki jih je ugrabila Rusija. Foto: Reuters

Po oceni Kijeva je bilo od začetka ruske invazije z ukrajinskega ozemlja v Rusijo ali na zasedena ozemlja v Ukrajini prisilno odpeljanih najmanj 19.500 ukrajinskih otrok. Moskva obtožbe odločno zanika. Na podlagi teh obtožb je sicer Mednarodno kazensko sodišče marca 2023 izdalo naloga za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove.

Generalna skupščina Združenih narodov pa je decembra lani sprejela resolucijo, v kateri je Rusijo pozvala, naj v Ukrajino vrne vse ugrabljene otroke. Pozvala jo je tudi, naj preneha s kakršno koli nadaljnjo prakso prisilnega premeščanja, deportacij, ločevanja od družin in zakonitih skrbnikov, spreminjanja osebnega statusa, vključno z državljanstvom, posvojitvami ali namestitvami v rejniške družine, ter indoktrinacije ukrajinskih otrok. Po ocenah britanske vlade naj bi Rusi približno 6.000 otrok vključili v prevzgojne programe, v katerih naj bi bili podvrženi indoktrinaciji s ciljem uničenja njihove ukrajinske identitete.

10.25 Ukrajina in Rusija v Ženevi nadaljujeta pogovore o končanju vojne

Ukrajinska in ruska delegacija danes v Ženevi ob posredovanju ZDA nadaljujeta pogovore o končanju vojne v Ukrajini, sta potrdili obe strani. Po prvem dnevu pogajanj v torek ni bilo znakov bistvenega napredka pri iskanju diplomatske rešitve. "V Ženevi se je začel drugi dan tristranskih pogajanj. Posvetovanja potekajo v delovnih skupinah glede na politično in vojaško vsebino. Prizadevamo si razjasniti parametre in mehanizme odločitev, o katerih smo razpravljali včeraj," je na omrežju X sporočil vodja ukrajinske delegacije Rustem Umerov.

Začetek pogovorov je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdil tudi tiskovni predstavnik ruske delegacije v Ženevi, ki jo vodi svetovalec ruskega predsednika Vladimir Medinski. V pogovorih sodelujejo še ZDA, ki jih zastopa posebni odposlanec Steve Witkoff.

9.20 ZDA optimistične pred nadaljevanjem pogovorov o končanju vojne v Ukrajini

Pred nadaljevanjem pogovorov o končanju vojne v Ukrajini, ki sta jih ukrajinska in ruska stran začeli v torek, je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff izrazil optimizem glede napredka. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem menil, da je Ukrajina deležna neupravičenega pritiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Witkoff, ki v pogovorih zastopa ameriško administracijo, je po torkovih pogovorih poročal o napredku. "Uspeh predsednika Trumpa pri tem, da je spravil skupaj obe strani v tej vojni, je prinesel pomemben napredek," je danes zapisal na omrežju X. "Obe strani sta se strinjali, da svoje voditelje seznanita z novostmi in si še naprej prizadevata za dogovor," je dodal.

Vodja ukrajinske delegacije Rustem Umerov se je v torek zahvalil ameriški strani za posredovanje in dejal, da je o izkupičku prvega kroga pogovorov, ki se je osredotočil na "praktična vprašanja in mehanizme mogočih rešitev", obvestil tudi evropske zaveznice. "Končal sem ločeno srečanje s predstavniki ZDA in evropskimi partnerji – Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, Italijo in Švico," je zapisal na Telegramu. "Razpravljali smo o rezultatih današnjih pogajanj in uskladili pristope glede nadaljnjih korakov," je dodal.

Pogovori se bodo tako po navedbah Umerova kot vira blizu ruske delegacije nadaljevali danes. Gre za zadnjega v nizu diplomatskih poskusov za končanje vojne, ki traja že skoraj štiri leta. Letos sta v Abu Dabiju že potekala dva kroga pogajanj, nad katerimi bdijo ZDA, a preboja glede ključnega vprašanja ozemlja še niso dosegli.

Zelenski je v večernem nagovoru v torek zagotovil, da je pripravljen na hitro ukrepanje v smeri končanja vojne, a se sprašuje o resnosti Rusije glede miru. "Kaj hočejo?" se je vprašal in rusko stran obtožil, da namesto "pravi diplomaciji" daje prednost raketnim napadom. V preteklosti je že večkrat dejal, da se od njegove države v primerjavi z Rusijo pričakuje nesorazmerne kompromise. Ameriški predsednik Donald Trump je tudi v zadnjih dneh večkrat pozval Zelenskega k ukrepanju.

Ukrajinski predsednik je v pogovoru za ameriški medij Axios v torek presodil, da ni pošteno, da Trump ves čas pritiska na Ukrajino, naj v pogajanjih popusti. "Upam, da gre samo za njegovo taktiko," je dejal in dodal, da trajni mir ne bo dosežen, če bo zmaga preprosto podeljena Rusiji, poročanje Axiosa povzema AFP.

Novice Rusija se je odločila: 1. aprila bo vsega konec

Novice V Ženevi zaključen prvi dan pogovorov o končanju vojne v Ukrajini

Novice Ukrajinci razkrivajo: Putin iz Evrope dobiva dragoceno tekočino, ki poganja ruski vojni stroj